Jedro

Ker je izjava zakonite dedinje o eventualni odpovedi dediščini nejasna, je treba najprej dediče o tem vprašati in v primeru spora stranko napotiti na pravdo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju in med drugim v izreku ugotovilo, da je nastopilo zakonito dedovanje, ter da je zapustničina sestra R. G. dedinja, vendar se je s pisno dedno izjavo z dne 22.4.1991 izjavila, da ne želi dedovati. Proti temu sklepu vlaga pritožbo dedič po sedaj pokojni R. G., D. G. iz vseh pritožbenih razlogov. Pisna izjava R. G. ne pomeni dedne izjave, kot jo določa 208. čl. Zakona o dedovanju. To izjavo je oporočna dedinja M. S. predložila in to le za primer, če bi ona postala dedinja po oporoki. Ker je oporoka neveljavna, oporočno dedovanje ne pride v poštev in je ta izjava brezpredmetna. Če bi izjaviteljica vedela, da M. S. ne bo oporočna dedinja, se v nobenem primeru dediščini ne bi odpovedala in bi uveljavljala svoj zakoniti delež. Pritožnik je njen edini dedič, za kar je bil vmes povabljen na zapuščinsko obravnavo za dne 10.6.1999, ker je izjavil, da dediščino sprejema, kar je tudi podpisal na zapisniku. Na vročeno pritožbo so odgovorili zakoniti dediči S. K., M. V., A. K., An. K. in S. S.. Sklicujejo se na dedno izjavo, po kateri se je R. G. odpovedala dedovanju po pokojnici. Pritožba je utemeljena. Pritožniku je treba pritrditi, da iz spisa izhaja, da je na zapuščinsko obravnavo z dne 17.6.1991 (list. št. 5) M. S. kot oporočna dedinja prinesla izjavo zapustničine sestre, R. G. in da je v tej fazi postopka bilo treba odločiti, ali je v konkretnem primeru oporočno ali zakonito dedovanje. Ko je bila sporna oporoka razveljavljena s pravnomočno sodbo (list. št. 25 - 29), je sodišče opravilo postopek za zakonito dedovanje. Na naroku z dne 10.6.1999 (list. št. 25) je bil prisoten tudi sin vmes umrle zakonite dedinje R. G. in sodišče je na zapisnik zapisalo, da vsi navzoči dediči izjavijo, da dediščino sprejemajo. Pritožnik trdi, da je s tem menil, da je sam sprejel po vstopni pravici zakonito dedovanje po materi. V sklepu pa je sodišče zapisalo, da se je zakonita dedinja R. G. s pisno izjavo dedovanju odpovedala. V spisu se nahaja izjava R. G. (priloga A 3) iz katere izhaja, da priznava oporoko zapustnice v korist M. S. in zase ne uveljavlja ničesar. Izjava o odpovedi dediščini je dedna izjava. Gre za enostranski pravni posel in mora izražati pravo in resnično voljo dediča. Pri tem pritožba nima prav, ko trdi, da bi bila izjava R. G. že zato neveljavna, ker ni bila podana pred sodiščem. Gre za pisno izjavo, dano očitno v zvezi z dedovanjem po pokojni zapustnici. V konkretnem primeru je pomembno le, ali je s to dedno izjavo tedaj zakonita dedinja razpolagala pogojno v zvezi s tedaj obstoječo oporoko ali pa se je odpovedala tudi zakonitemu dedovanju. Ker je dejansko stanje v zvezi z izjavo R. G. nezadosti ugotovljeno, je bilo treba sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (370. čl. ZPP/77). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je izjava Regine Gec dedna izjava in če bo o tem spor, bo treba v skladu s 5. tč. 2. odst. 210. čl. Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS št. 15/76 in naslednji) prekiniti zapuščinski postopek in napotiti stranke na pravdo.