Jedro

ZIZ sicer ne vsebuje posebnih določb o postopanju sodišča v takšnem primeru, vendar pa vsebina določb drugega in tretjega odstavka 173. člena (besedilo: "kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku" in "se kupnina zmanjša za prevzeti dolg") in prvega odstavka 192. člena ZIZ (pogoj za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine je poleg izdaje sklepa o domiku tudi položitev kupnine), po mnenju pritožbenega sodišča zahteva izdajo sklepa, s katerim sodišče odloči, ali se sporazum med kupcem nepremičnine in zastavnim upnikom iz drugega odstavka 173. člena ZIZ lahko upošteva in za prevzeti dolg ("kolikor bi upniku pripadlo v izvršilnem postopku") zmanjša kupnina, ter pod kakšnimi pogoji.

Sodišče mora torej v sklepu konkretno ugotoviti, koliko dolžnikovega dolga proti upniku, ki je sklenil sporazum s kupcem, bi temu upniku pripadlo v izvršilnem postopku, upoštevaje število upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz nepremičnine, in vrstni red pri poplačilu, ter ali dovoli zmanjšanje kupnine in za koliko.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklep o izročitvi nepremičnin (red. št. 423 v spisu) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

II. Pritožbi se ugodi, sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin (red. št. v 425 spisu) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

**O pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnin (red. št. 423 v spisu)**

1. S tem sklepom je sodišče prve stopnje kupcu L. D. izročilo nepremičnine, prodane na javni dražbi 16. 6. 2016, ter sklenilo o bremenu prostem vpisu lastninske pravice na ime kupca in o vpisu hipoteke na podlagi sporazuma kupca in upnika D d.o.o. 2. Zoper sklep sta se po pooblaščencih pravočasno pritožila dolžnik V. d.o.o. trgovsko in proizvodno podjetje (v nadaljevanju: dolžnik) in z dolžnica K. K. A. (v nadaljevanju: dolžnica). Oba uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in sklepa o domiku ter posledično razveljavitev prodaje, podredno pa vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Dolžnik uveljavlja, da kupnina ni bila položena, zaradi česar je izdaja sklepa o izročitvi nepremičnin napačna in v nasprotju z zakonom, posledično pa je nezakonit tudi sklep o domiku. Opozarja na nezakonitost opravljene prodaje, ker je bil dolžnik v času druge javne dražbe dne 16. 6. 2016 v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Dolžnica prav tako uveljavlja, da do položitve kupnine ni prišlo, da kupec ni niti upnik niti edini upnik v tej izvršilni zadevi, finančna konstrukcija za položitev kupnine s strani kupca, ki jo obrazlaga sodišče prve stopnje, pa v ZIZ ni določena oziroma opredeljena kot možen način položitve kupnine. Poudarja, da se je sodišče zadovoljilo že z domnevo (pričakovanjem), da bo varščina zadoščala za poplačilo prednostnih terjatev, postavlja pa se vprašanje, kaj bi se oziroma se bo zgodilo, če ne bo tako, ob upoštevanju določb ZIZ, da se upniki poplačajo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, in da sodišče razdelilni narok določi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Prav tako se sklicuje na opravo dražbe v času, ko je bil dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Upnik D d.o.o. je na pritožbi dolžnika in dolžnice odgovoril in predlaga njuno zavrnitev.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Izpodbijani sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Razlogi o odločilnih dejstvih glede položitve kupnine kot pogoja za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu v skladu s prvim odstavkom 192. člena ZIZ so pomanjkljivi do te mere, da sklepa ni mogoče preizkusiti.

8. V skladu z drugim odstavkom 173. člena ZIZ je omogočeno, da kupec nepremičnine in zastavni upnik skleneta sporazum, da ostane zastavna pravica na nepremičnini tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, kupec pa prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu ga pripadalo v izvršilnem postopku, pri čemer se v skladu s tretjim odstavkom istega člena kupnina zmanjša za prevzeti dolg.

9. ZIZ sicer ne vsebuje posebnih določb o postopanju sodišča v takšnem primeru, vendar pa vsebina določb drugega in tretjega odstavka 173. člena (besedilo: "_kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku_" in "_se kupnina zmanjša za prevzeti dolg_") in prvega odstavka 192. člena ZIZ (pogoj za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine je poleg izdaje sklepa o domiku tudi _položitev kupnine_), po mnenju pritožbenega sodišča zahteva izdajo sklepa,1 s katerim sodišče odloči, ali se sporazum med kupcem nepremičnine in zastavnim upnikom iz drugega odstavka 173. člena ZIZ lahko upošteva in za prevzeti dolg ("_kolikor bi upniku pripadlo v izvršilnem postopku_") zmanjša kupnina, ter pod kakšnimi pogoji.2

10. Sodišče mora torej v sklepu konkretno ugotoviti, koliko dolžnikovega dolga proti upniku, ki je sklenil sporazum s kupcem, bi temu upniku pripadlo v izvršilnem postopku, upoštevaje število upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz nepremičnine, in vrstni red pri poplačilu, ter ali dovoli zmanjšanje kupnine in za koliko. Razlogi v izpodbijanem sklepu (ne da bi sklep sploh vseboval odločitev v izreku), ki temeljijo le na splošnem pričakovanju sodišča, da bo varščina zadoščala za poplačilo prednostnih terjatev (pri čemer ni niti konkretizirano, kakšna je višina varščine, katerih prednostnih terjatev, v kakšnem vrstnem redu in višini), preizkusa izpodbijanega sklepa ne omogočajo. Po mnenju tega sodišča je bil sklep izdan tudi prenagljeno, ker ni bilo predhodno ugotovljeno, v kakšni višini bi bilo glede na drugi in tretji odstavek 173. člena ZIZ treba plačati kupnino in ali je bila le ta pravočasno plačana, kar je pogoj za izročitev v skladu s prvim odstavkom 192. člena ZIZ.

11. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbama ugodilo, sklep na red. št. 423 v spisu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ni pa sledilo pritožbenim navedbam v zvezi z zatrjevano oviro za prodajo, opravljeno v času, ko je bil dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Navedeno dejstvo sicer drži, vendar pa je bil ta postopek že pravnomočno končan z zavrnitvijo predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 4. 11. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 59/2017 z dne 1. 2. 2017).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**O pritožbi zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin (red. št. 425 v spisu)**

13. S tem sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo tržno vrednost nepremičnin, in sicer katastrska občina X parcela 1255/24, last dolžnika do 7680/10000 v znesku 5.970,38 EUR, in ista katastrska občina parcela 1255/21, last dolžnika do 8587/10000 v višini 11.661,54 EUR, oboje na dan 14. 8. 2016. 14. Zoper sklep se je dolžnik V. d.o.o. trgovsko in proizvodno podjetje (v nadaljevanju: dolžnik) pravočasno po pooblaščencu pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma podredno vrnitev sodišču prve stopnje v nov postopek. Opozarja, da izvedenka na njegove pripombe, ki jih je podal 27. 1. 2017, ni odgovorila, in tudi izpodbijani sklep nima razlogov v tej smeri.

15. Upnik NY d.d. (prej: P d.d.) je po pooblaščencu na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

16. Pritožba je utemeljena.

17. Izpodbijani sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo pritožnik uveljavlja.

18. Sodišče prve stopnje je odločitev o vrednosti nepremičnin oprlo na cenitev sodne cenilke z dne 10. 8. 2016 in na dopolnitev z dne 28. 10. 2016, podano po dolžnikovih pripombah. Ni pa se opredelilo do dolžnikovih pripomb, ki jih je podal v vlogi z datumom 27. 1. 2017, prejeti 30. 1. 2017 (red. št. 421 v spisu), potem ko mu je bil vročen odgovor cenilke z dne 28. 10. 2016, niti ni pojasnilo, zakaj teh pripomb ni posredovalo cenilki. Pravica stranke do izjave v postopku ustreza obveznosti sodišča, da se z navedbami stranke seznani in v obrazložitvi sklepa pove, zakaj jih upošteva oziroma ne upošteva.

19. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj se do pripomb, navedenih v vlogi z datumom 27. 1. 2017, ne more prvič, po pritožbi dolžnika, sámo opredeljevati.

1 Podobno, kot je treba s posebnim sklepom odločiti o predlogu za oprostitev položitve kupnine v skladu z drugim odstavkom 191. člena ZIZ. 2 Prim. dr. Borivoj Starović, Komentar Zakona o izvršnom postupku, 1991, str. 396, 397.