Jedro

V postopku ugotovitve priposestvovane služnosti zoper več tožencev, ki so lastniki dveh nepremičnin, nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zagotavlja dovoljenosti revizije oziroma dopustitve revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Trije tožniki, lastniki dveh etažnih stanovanj in solastniki nepremičnine (zemljišča z objektom) parc. št. 1611/4 k.o. ... uveljavljajo v tem postopku priposestvovanje služnostne pravice hoje in vožnje ter ustavljanja in parkiranja avtomobilov za potrebe njihove nepremičnine in v breme služnostnih nepremičnin prvega toženca parc. št. 1611/3 k.o. ... in drugega, tretjega ter četrtega toženca kot etažnih lastnikov in solastnikov parc. št. 1611/6 k.o. ...

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in v tč. II.1 ugotovilo, da za potrebe gospodujočega zemljišča parc. št. 1611/4 k.o. ... v korist vsakokratnega lastnika delov objekta št. 3.E, vl. št. 4550/3 k.o. ... v lasti A. in Z. M., obstoji služnostna pravica hoje in vožnje z osebnimi avtomobili ter ustavljanje in parkiranje v breme služečega zemljišča parc. št. 1611/3 k.o. ... v lasti D. Č. v dolžini 30 m in v širini 2,20 m. V točki II.2 je ugotovilo, da za potrebe gospodujočega zemljišča parc. št. 1611/4 k.o. ... s stanovanjskim objektom št. 3.E vl. št. 4550/3 k.o. ... v lasti A. in Z. M. obstoji služnostna pravica hoje in vožnje z osebnimi avtomobili v breme služečega zemljišča parc. št. 1611/6 k.o. ... v lasti M., N. in A. S. v dolžini 30 m in širini 2,20 m. Sodišče druge stopnje je v tem delu zavrnilo pritožbe strank in sodbo potrdilo.

3. Sodišče prve stopnje je nadaljnje zahtevke zavrnilo, pritožbeno sodišče pa pritožbam ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v teh zavrnilnih delih razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V točki II.3 gre za ugotovitev, da za potrebe gospodujočega zemljišča parc. št. 1611/4 k.o. ... s stanovanjskim objektom št. 2.E, v korist vsakokratnega lastnika delov objekta št. 2.E, vl. št. 4550/2 k.o ... v lasti J. R. obstoji služnostna pravica hoje in vožnje z osebnimi in drugimi avtomobili ter ustavljanje in parkiranje v breme služečega zemljišča parc. št. 1611/3 k.o. ... v lasti D. Č. v dolžini 30 m in v širini 3 m. V drugem odstavku tč. II.3 gre za ugotovitev, da za potrebe gospodujočega zemljišča parc. št. 1611/4 k.o. ... s stanovanjskim objektom v korist vsakokratnega lastnika delov objekta št. 2.E – vl. št. 4550/2 k.o. ... v lasti J. R. obstoji služnostna pravica hoje in vožnje z osebnimi in drugimi avtomobili v breme služečega zemljišča parc. št. 1611/6 k.o. ... v lasti M., N. in A. S. v dolžini 30 m in širini 3 m. 4. S strani prvostopenjskega sodišča zavrnjen, po višjem sodišču pa razveljavljen je bil tudi v tč. II/4 naveden višji tožbeni zahtevek A. in Z. M. glede obstoja služnostne poti z drugimi motornimi vozili ter glede služnostne poti, širše kot 2,20 m. 5. V tč. I je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik dela tožbenega zahtevka, da so tožene stranke dolžne priznati tožnikom služnosti ter jim izstaviti zemljiškoknjižno listino za vpis služnostne pravice.

6. Toženci D. Č., M. S. in N. S. so vložili predlog za dopustitev revizije zoper drugostopenjsko sodbo v delu priznanja služnostne pravice ustavljanja in parkiranja vozil. V predlogu trdijo, da gre za zmotno uporabo materialnega prava, saj velja tudi za služnost, tako kot za druge stvarne pravice načelo numerus clausus. Služnost lahko obremenjuje, ne more pa izključevati lastnine. Ustavljanje in parkiranje je statično stanje, ki izključuje lastnike zemljišča iz uporabe določene površine zemljišča. Za tako priposestvovanje zemljiške površine je potreben pridobitni naslov in dobra vera, ki je tožeči stranki nimata. Slovenski pravni red ne pozna služnosti ustavljanja in parkiranja, o tem tudi ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. Za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava toženci predlagajo, da Vrhovno sodišče odgovori na vprašanje, ali je parkiranje in ustavljanje na tujem zemljišču brez pravnega temelja in brez dobre vere pravno zavarovano kot služnost. 7. Predlog ni dovoljen.

8. Ne tožniki in ne toženci (ki so lastniki dveh služečih nepremičnin, to je parc. št. 1611/3 in parc. št. 1611/6 k.o. ...) niso v tej pravdi niti enotni niti solidarni sosporniki. V takem primeru se pri subjektivni kumulaciji zahtevkov ne uporablja peti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa drugi odstavek 41. člena ZPP o dovoljenosti revizije po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (1). Za take primere nalaga drugi odstavek 41. člena ZPP v zvezi z 39. členom ZPP in drugim odstavkom 44. člena ZPP tožeči stranki, da navede vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek za vsakega toženca posebej (in ne za vse tožence skupaj).

9. Tožniki, ki v pravdi uveljavljajo priposestovanje služnosti na dveh nepremičninah različnih lastnikov (več tožencev) so navedli za vse zahtevke eno samo vrednost spornega predmeta. Tožena stranka ne navaja, da bi med postopkom zahtevala diferenciacijo oziroma pravilno navedbo vrednosti spornih predmetov. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da gre za nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost (dopustitve) revizije. Ni mogoče ugotoviti, v katerem delu in na katerega toženca se v tožbi navedena (skupna) vrednost spornega predmeta nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Pogoj za dopustitev revizije pa je po četrtem odstavku 367. člena ZPP, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000 EUR. Zaradi navedbe nediferencirane vrednosti spornega predmeta ni mogoče ugotoviti vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede zahtevkov zoper posameznega toženca, kar pomeni, da si pravdne stranke revizije v tem postopku niso zagotovile. Če pa revizija ni dovoljena, Vrhovno sodišče revizije tudi ne more dopustiti. Zato je na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 367. člena ZPP predlog za dopustitev zavrglo.

Op. št. (1): Tako sklep VS II DoR 245/2009