Jedro

Izdana začasna odredba, glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe.

Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice bodočega lastnika predstavlja fikcijo, da je prodajalec za nepremičnino že izdal zemljiškoknjižno dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice.

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj nima enakih posledic kot splošna izpodbojnost pravnega posla, ampak učinkuje samo v razmerju med strankama izpodbojnega razmerja. Zato sodišče v sodni odločbi ne izreče neveljavnosti izpodbijanega pravnega dejanja, ampak le ugotavlja, da to dejanje nima učinka proti tožniku. Sodba je dajatvena in nima konstitutivnih elementov.

Izrek

1. Pritožbi tožeče stranke zoper odločbo z dne 4.6.2009 se delno ugodi in se 3. odstavek izpodbijane odločbe (odločitev o stroških postopka) spremeni tako, da se glasi: Tožnik je dolžan tožencem povrniti pravdne stroške v višini 3.780,00 EUR v petnajstih dneh po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila.

2. V preostalem delu se pritožba zoper odločbo z dne 4.6.2009 in v celoti pritožba zoper sklep z dne 3.7.2009 zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi odločba z dne 4.6.2009 in v celoti sklep z dne 3.7.2009. 3. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom z dne 4.6.2009 zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je prodajna pogodba z dne 5.5.2006, sklenjena med prvotoženo stranko kot prodajalcem ter drugotoženo in tretjetoženo stranko kot kupcem, s katero je prvotožena stranka drugo in tretjetoženi stranki prodala štirisobno stanovanje za kupnino 164.052,41 EUR, nična in izpodbojna, ter da se izbriše zemljiškoknjižno stanje, nastalo na temelju prodajne pogodbe z dne 5.5.2006 in sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda za prenos lastninske pravice in se vzpostavi zemljiškoknjižno stanje, kakršno je bilo pred sprovedbo prodajne pogodbe z dne 5.5.2006, tako da se izbriše lastninska pravica na tej nepremičnini na ime in lastništvo drugotožene in tretjetožene stranke ter se hkrati vpiše navedena nepremičnina na ime in lastništvo prejšnjega lastnika, to je prvotožene stranke ter da se hkrati v C listu opravi zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist tožeče stranke. Nadalje je prvostopenjsko sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje prvotoženčevih pravdnih dejanj, zavrglo. Obenem je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 4.378,55 EUR s pp.

S sklepom opr. št. II P 75/2008 je sodišče popravilo izrek sodbe pod opr. št. II P 75/2008 z dne 4.6.2009, s katerim je tožbeni zahtevek zavrnilo, tako, da je v izrek sodbe (drugi odstavek izreka) dodalo izpadli del zavrnjenega zahtevka, da je vknjižba lastninske pravice na nepremičnini vpisani pri podvložku št. 540/24 k.o. M., vpisana na ime M. R. in V. R., neveljavna.

Zoper obe odločitvi se je pritožila tožeča stranka.

Zoper sodbo in sklep z dne 4.6.2009 se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagala spremembo izpodbijane sodbe tako, da se njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da se sodba in sklep razveljavita ter zadeva vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in je prerekala podane pritožbene navedbe.

Zoper sklep z dne 3.7.2009 se tožeča stranka prav tako pritožuje iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do uveljavljanih niti do uradno upoštevnih procesnih kršitev. Dejansko stanje je pravilno ugotovljeno ter na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno tudi uporabljeno materialno pravo.

1. Tožeča stranka nasprotuje materialnopravnemu zaključku prvostopenjskega sodišča, da prepoved odtujitve in obremenitve ne vpliva na pridobitev lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu glede na vrstni red vstavitve plomb in nima učinka na pozneje sklenjeno pogodbo kot zavezovalnim pravnim poslom. Meni, da gre pri načelu vrstnega reda vpisov v zemljiško knjigo za izključno postopkovno načelo, ki tako posledično lahko ustvarja tudi izključno postopkovne učinke v zemljiškoknjižnem postopku. Po mnenju pritožbe bi zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice v načelu lahko pomenila zgolj to, da morebitni vpisi v zemljiški knjigi, ki bi bili opravljeni v času po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ne bi ovirali vpisa lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Takšno postopkovno varstvo vrstnega reda pa je bodočemu lastniku nepremičnine seveda lahko podeljeno izključno v zvezi s kasnejšimi prostovoljnimi in dovoljenimi razpolaganji zemljiškoknjižnega lastnika, nikakor pa ne tudi v zvezi z odločbami sodišča, ki posegajo in omejujejo razpolagalno sposobnost lastnika nepremičnine. Vendar pa pritožbeno sodišče takšnemu stališču ne more pritrditi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, izhaja, da je bila v zemljiški knjigi na podlagi overjenega predloga prvotožene stranke z dne 21.3.2005, pri sporni nepremičnini, opravljena dne 22.3.2005 zaznamba vrstnega reda za prenos lastninske pravice do 27.6.2007. Zaznamba vrstnega reda je razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice, ki ni opravljeno v korist določene osebe – gre torej za abstraktni razpolagalni pravni posel. Predlog za zaznambo vrstnega reda je torej zapis razpolagalnega pravnega posla, ki je podlaga za dovolitev zaznambe. Nastop tega pravnega dejstva, da je bil izjavljen razpolagalni pravni posel, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, dokazuje že sam predlog (primerjaj T., V., Zemljiškoknjižno pravo, inštitut za nepremičninsko pravo, Maribor 2008). Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ki varuje bodočega lastnika pred kasnejšimi vknjižbami z učinkom z dne 22.3.2005, je zaradi publicitetnega učinka začela učinkovati pred zaznambo prepovedi obremenitve in odtujitve, ki je bila v zemljiško knjigo vpisana dne 30.3.2005, torej po trenutku od katerega je začela učinkovati zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Torej izdana začasna odredba, glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov (5. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1) ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe. Napačno je tudi pritožbeno stališče, da prodajna pogodba z dne 5.5.2006 ne predstavlja samo zavezovalnega pravnega posla, temveč tudi razpolagalno dejanje, ker je bilo v 11. členu prodajne pogodbe izdano zemljiškoknjižno dovolilo. Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice bodočega lastnika predstavlja fikcijo, da je prodajalec za nepremičnino že izdal zemljiškoknjižno dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice, zato izdano zemljiškoknjižno dovoljenje v 11. členu sporne pogodbe, ne predstavlja ponovnega razpolagalnega dejanja.

2. Nadalje je tožeča stranka zatrjevala, da je prodajna pogodba v nasprotju z moralnimi načeli. Pritožbeno sodišče se pridružuje prvostopenjskemu stališču, da tožene stranke s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe niso storile ničesar, kar je v nasprotju z moralnimi načeli oziroma niso imele nobenega namena škoditi tožniku. Kot izhaja iz tožbenih navedb je prvotožena stranka dolžnik tožeče stranke iz naslova poslovnega sodelovanja. Za uveljavitev te terjatve je tožeča stranka dne 23.2.2005 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče je predlogu za izvršbo ugodilo in dne 17.3.2005 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je zoper prvotoženo stranko dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev na njenih transakcijskih računih. Izvršbo je s sklepom z dne 22.6.2005 razširilo še na prvotožencu lastne nepremičnine in tudi na sporno nepremičnino. Predlog vpisa zaznambe vrstnega reda za prenos lastninske pravice za konkretno stanovanje pa je bil predlagan 22.3.2005, torej še pred predlogom tožnika za dovolitev izvršbe z rubežem konkretne nepremičnine. Pritožbeno stališče pa tudi ne omaja zaključka prvostopenjskega sodišča, da je pri prvotoženi stranki bil vpis zaznambe vrstnega reda za prenos lastninske pravice običajen postopek zaščite bodoče lastninske pravice bodočih kupcev. Pritožba nadalje izpostavlja tudi slabo vero drugo in tretjetožene stranke pri sklepanju prodajne pogodbe, saj sta kljub plombi o sodni prepovedi odtujitve in obremenitve z učinkom z dne 30.3.2005, sklenila sporno prodajno pogodbo. Glede na ugotovitev sodišča, da je zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice učinkovala pred zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve, ter da torej sklenjena kupoprodajna pogodba ne nasprotuje prisilnim predpisom, ni mogoče zatrjevati kršitve moralnih načel iz tega razloga. Drugo in tretjetožena stranka sta sklenili kupoprodajno pogodbo z namenom pridobitve stanovanja in ne z namenom, da škodujeta tožniku, saj s tožnikom nista bili v nobenem pravnem razmerju.

3. Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi tožbe te osebe ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, torej gre za izbris izpodbijane vknjižbe (1. odstavek 243. člena ZZK-1). Po svoji naravi je izbrisna tožba stvarnopravna tožba, s katero se varujejo knjižne pravice na nepremičnini pred omejevanjem ali oškodovanjem, ki ga povzroči materialnopravno neveljavna vknjižba pravice nekoga drugega, zaradi česar varovana pravica preneha, se spremeni ali omeji. Tožnik meni, da vknjižba lastninske pravice, v zvezi s katero obstaja plomba št. 7886/2006 in ki naj bi bila izvedena v korist drugotoženca in tretjetoženke, nima veljavne materialnopravne podlage. Pritožbeno sodišče se ne spušča v presojo utemeljenosti aktivne in pasivne legitimacije pravdnih strank, saj tožbeni zahtevek ni utemeljen že iz razloga, ker tožeča stranka ni dokazala, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, da bi bila vknjižba plombe za začetek zemljiškoknjižnega postopka vpisa lastninske pravice na spornem stanovanju iz materialnopravnega razloga neveljavna.

4. Obligacijski zakonik ureja dve obliki neveljavnih pogodb: nične pogodbe (členi 86 do 93 OZ) in izpodbojne pogodbe (členi 94 – 99 OZ). Gre za dve različni obliki neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja neveljavnosti. Ničnostni zahtevek se uveljavlja z ugotovitveno tožbo, medtem ko je tožba za uveljavljanje izpodbojnosti oblikovalne narave. V 1. odstavku 256. člena OZ so predpisani temeljni pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj. Odplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je dolžnik ob razpolaganju vedel, ali bi bil moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom in če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano, ali bi mu moralo biti znano. V 1. odstavku 257. člena je predpisan rok za vložitev takšne izpodbojne tožbe. V 260. členu OZ pa je določena posledica uspelega izpodbijanja pravnega dejanja, v tem primeru namreč pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev. Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj nima enakih posledic kot splošna izpodbojnost pravnega posla, ampak učinkuje samo v razmerju med strankama izpodbojnega razmerja. Zato sodišče v sodni odločbi ne izreče neveljavnosti izpodbijanega pravnega dejanja, ampak le ugotavlja, da to dejanje nima učinka proti tožniku. Sodba je dajatvena in nima konstitutivnih elementov (glej M. J.; Obligacijski zakonik s komentarjem – Splošni del; GV Založba Ljubljana, druga knjiga, stran 269 in 270). Čeprav tožnikova trditvena podlaga nakazuje, da tožnik kot materialno pravno podlago uveljavlja tudi izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, pa v tej smeri tožbenega zahtevka ne postavi. Zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj mora namreč biti dajatveni. Iz tožnikovega zahtevka (1.odstavek) je razvidno, da uveljavlja ničnost in izpodbojnost pogodbe, vendar pa za ugotovitev, da je prodajna pogodba izpodbojna, nima pravnega interesa.

5. Po določbi 328. člena ZPP lahko predsednik senata kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. O popravi izda sodišče poseben sklep. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom opr. št. II P 75/2008 z dne 3.7.2009 popravilo izrek sodbe opr. št. II P 75/2008 z dne 4.6.2009 tako, da je v izrek sodbe dodalo še zahtevek tožeče stranke iz drugega odstavka (druge točke) postavljenega tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče se strinja s pojasnilom prvostopenjskega sodišča, da je pri prepisu tožbenega zahtevka iz izreka sodbe pomotoma izpadel tekst iz drugega odstavka tožnikovega celotnega zahtevka. Iz obrazložitve sodbe je namreč razvidno, da je sodišče odločalo tudi o tem delu tožbenega zahtevka.

6. Utemeljena pa je pritožba tožeče stranke glede odločitve o stroških postopka. Znesek vrednosti odvetniških storitev se poveča za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Pooblaščenec tožene stranke je sicer priglasil priznanje DDV-ja, vendar pa priglasitev določene stroškovne postavke ne zadošča, ampak mora dejstvo, ki je podlaga za priznanje stroškov, izhajati iz podatkov spisa, ali pa mora stranka predložiti listino, na podlagi katere je mogoče sklepati o utemeljenosti stroškovne zahteve. Sodišče je pri odmeri stroškov postopka upoštevalo tudi DDV, čeprav tožena stranka ni predložila listine, iz katere izhaja utemeljenost njene zahteve po plačilu DDV-ja, prav tako pa tudi ni predlagala vpogleda v javno evidenco Davčne uprave RS o zavezancih za plačilo DDV.

7. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določili 358. in 353. člena ZPP pritožbi tožeče stranke zoper odločbo z dne 4.6.2009 delno ugodilo in spremenilo odločitev o stroških postopka, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje, pritožbo zoper sklep z dne 3.7.2009 pa je v celoti zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Tožeča stranka bo sama morala nositi svoje stroške pritožbe, ker z njo ni bila uspešna, prav tako pa bo morala tudi tožena stranka nositi stroške odgovora na pritožbo, saj z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi o pritožbi.