Jedro

Stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP je lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imela le odvetniška družba, torej izvajalec BPP, ki je upravičena do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) Odvetniški družbi A., o.p., d.o.o. iz Ljubljane priznal nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 2428/2021 z dne 16. 9. 2021 v višini 279,60 EUR, navedeni znesek se poveča za 22 % DDV in skupno znaša 341,11 EUR, višji zahtevek pa se zavrne (toka I izreka). Izplačilo se bo opravilo iz sredstev za BPP na TRR odvetniške družbe v 30 dneh po prejemu e‑računa odvetniške družbe (točka II izreka), odvetniška družba je tudi zavezanka za plačilo DDV (točka II izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 2428/2021 z dne 16. 9. 2021 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 818/2021 ter v postopku mediacije, zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja mld. otroka v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov, od 31. 8. 2021 dalje. Za izvajanje dodeljene BPP je bil določen A. A., odvetnik Odvetniške družbe A., o.p., d.o.o., s sedežem v Ljubljani. Odvetnik je pravočasno predložil izpolnjeno originalno napotnico, toženka pa mu je, skladno z določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) v zvezi s 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), priznala nagrado za zastopanje upravičenke do BPP na naroku v višini 100 točk, za sestavo in vložitev dopolnitve predloga za razvezo zakonske zveze v višini 100 točk ter za sklenitev sodne poravnave v višini 200 točk. Toženka je priznala še materialne stroške v višini 2 % od polne nagrade ter urnino. Tako je bilo odvetniku skupaj priznanih 466 točk, kar ob vrednosti ene odvetniške točke 0,60 EUR skupaj zanaša 279,60 EUR, skupaj z 22 % DDV 341,11 EUR. V presežku pa je toženka odvetnikov zahtevek zavrnila, in sicer ni priznala nagrade za sestavo in vložitev dopolnitve predloga za razvezo zakonske zveze (3x), za sestavo in vložitev druge vloge (4x), za zastopanje upravičenke do BPP v postopku mediacije (2x), urnino za porabljen čas med zastopanjem upravičenke do BPP na mediacijskih srečanjih, priglašenih posvetov s stranko ter pregled spisa listin in druge dokumentacije, priglašenih nagrad za prihode in odhode odvetnika na mediacijska srečanja in na narok ter nagrade za sestavo stroškovnika.

3. Tožnica, to je upravičenka do BPP, se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Meni, da toženka v postopku ni ugotovila resničnega dejanskega stanja, saj odvetniku ni priznala priglašene nagrade za sestavo in vložitev druge vloge z dne 8. 9. 2021, 16. 7. 2021 in 13. 7. 2021, z zmotno utemeljitvijo, da le-teh ni v sodnem spisu oz. jih odvetnik ni priložil k stroškovnemu zahtevku. Odvetnik je namreč vse naštete vloge priglasil v posredovanem stroškovniku z dne 27. 5. 2022, poleg tega so bile te vloge posredovane tudi Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Nadalje meni, da bi morala toženka odvetniku priznati nagrado za dve mediacijski srečanji z daljšima urninama, saj odvetniku pripadajo stroški obravnav, ki se jih je udeležil, kljub dejstvu, da je bila kasneje sklenjena sodna poravnava. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo (pravilno sklep, op. sodišča) odpravi in zadevo vrne toženki v nov postopek, toženki pa naloži tudi povrnitev stroškov postopka upravnega spora.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Po določbi 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. V obravnavani zadevi je toženka Odvetniški družbi A., o.p., d.o.o. priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje BPP na podlagi napotnice Bpp 2428/2021 z dne 16. 9. 2021 v skupni višini 341,11 EUR, višji zahtevek pa zavrnila. Izpodbijani sklep se torej glasi na osebo, ki ni tožnica, torej na imenovano odvetniško družbo, ki je tudi sicer pooblaščenka tožnice v tem upravnem sporu, kar pa na drugačno odločitev sodišča v obravnavani zadevi ne more vplivati.

7. Po 42. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je lahko stranka v upravnem postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katero zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Po 43. členu ZUP pa se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes.

8. Izpodbijani sklep je pristojni organ za BPP (to je toženka) izdal na podlagi šestega odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po navedeni določbi organ za BPP odloči o stroških nudenja BPP s sklepom najkasneje v roku 30 dni od prejema popolne napotnice. Izvajalec BPP je dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za BPP (prvi odstavek 40. člena ZBPP). K napotnici mora med drugim predložiti stroškovnik (drugi odstavek 40. člena ZBPP). Gre torej za določbo, katere naslovnik je izvajalec BPP. Glede na navedeno je stranka v postopku odmere stroškov zastopanja na podlagi odločbe BPP lahko le izvajalec BPP, saj je z izdajo sklepa o odmeri stroškov odločeno o njegovem upravičenju, to je o pravici do priznanja nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP.

9. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi po povedanem lahko imela le odvetniška družba, torej izvajalec BPP, ki je upravičena do plačila stroškov nudenja BPP, in ne tožnica kot upravičenka do BPP. Tožnica pa tudi ne zatrjuje, da bi bila v postopku izdaje izpodbijanega sklepa na kakršenkoli način udeležena, torej ne kot stranka ne kot stranski udeleženec. Če pa tožnica ni imela zahtevanega položaja v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep.

10. V predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče mora na razloge iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Po tretjem odstavku 36. člena ZUS-1 sklep v primeru, kot je obravnavani, izda predsednik senata.

11. Tožnica je upravičenka do BPP, po obrazloženem pa z izpodbijano odločitvijo ni bilo odločeno o kakšni njeni pravici ali pravni koristi, zato za vložitev tožbe v obravnavanem upravnem sporu nima aktivne legitimacije. Glede na to, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

12. Tožnica je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrglo, mora torej tožnica sama nositi svoje stroške postopka.