Jedro

Zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu predstavlja po ZUP javno listino, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) tožniku zavrnila zahtevek za plačilne pravice ter za krmne površine. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 33101-478/2010/2 z dne 19. 4. 2010. Upravna organa v obrazložitvi svojih odločb navajata, da zahtevek za izplačilo plačilnih pravic za leto 2009 urejata Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Ur. list RS, št. 107/2009) in Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (Ur. list RS, št. 5/2009). Tožnik je v letu 2009 v okviru zbirne vloge predložil tudi obrazec „D – prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“. Dne 2. 9. 2009 je bil na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu opravljen kontrolni pregled na kraju samem. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu je razvidno, da je bila prijavljena površina na obrazcu „D“ večja od ugotovljene. Prav tako je bila na določenih površinah ugotovljena nekmetijska raba. Ugotovljene nepravilnosti so se nanašale na površino v velikosti 2,27 ha. Ker navedena površina predstavlja več kot 20 % ugotovljenih površin, se je zahtevek za ugotovljeno skupino kmetijskih rastlin v celoti zavrnil. Zapisnik o kontrolnem pregledu je javna listina, za katero se v skladu z ZUP šteje, da je dokaz o poteku in vsebini dejanja in postopka. Tožnik je zapisnik o kontrolnem pregledu podpisal ter nanj podal pripombo, da dejansko obdeluje površine, kot jih je prijavil, GERK pa so mu vrisali na svetovalni službi. Prav tako je navedel, da je bil prepričan v točnost vrisa, zato za nepravilnosti, ugotovljene pri kontroli na kraju samem, ni odgovoren. Z možnostjo podaje pripomb na kontrolni zapisnik je bila tožniku dana možnost, da pojasni vse razloge, na podlagi katerih meni, da je kontrolor nepravilno ugotovil dejansko stanje. Pripombe tožnika pa so po mnenju tožene stranke pavšalne in tudi brezpredmetne. Predmet tega postopka je subvencijsko leto 2009, zato so se preverjale površine, kot jih je tožnik prijavil v letu 2009. Stanje v naravi je sicer lahko drugačno glede na stanje površin v preteklih subvencijskih letih, vendar mora vlagatelj na površinah, na katerih je uveljavljal zahtevek za plačilo, izpolnjevati vse predpisane pogoje. Tožnik je tako sam določil, kateri GERK so upravičeni do izplačila, kar pomeni, da je za vse moral izpolnjevati pogoje kmetijske rabe. S podpisom na zbirni vlogi je vlagatelj potrdi pravilnost vnosa podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa. Tožnik je tako z oddajo vloge sam prevzel odgovornost za vse prijavljene podatke, saj je jamčil, da so točni in resnični. V razmerja med tožnikom in kmetijskim svetovalcem pa upravni organ ne more posegati. Z oddajo vloge se je tudi strinjal, da je seznanjen s pogoji za vlaganje zahtevkov in za pridobitev plačil v letu 2009. Za potrebe določanja dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč se uporablja interpretacijski ključ, ki vsebuje šifrant vrst dejanske rabe, navodila za zajem podatkov, opise posameznih vrst dejanske rabe in najmanjše površine vrst dejanske rabe. Vrsta dejanske rabe“1300 - trajni travnik“ je opredeljena kot površina porasla s travo, deteljami in drugimi krmnimi zelmi, ki se redno kosijo oziroma pase. Takšna površina ni v kolobarju in se ne orje, kot trajni travnik se šteje tudi površina porasla s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves na hektar. Samo paša živine tako še ni zadosten pogoj, da neka površina izpolnjuje pogoje za rabo 1300 - trajni travnik, ampak mora izpolnjevati še druge kriterije glede zaraščenosti površin. V konkretnem primeru je bilo na podlagi kontrole površin ugotovljeno, da vse prijavljene površine ne izpolnjujejo navedenih pogojev, da bi se štele za upravičeno površino, zato so se zahtevki na tej površini utemeljeno zavrnili in se ta površina šteje med preveč prijavljeno površino. Po ugotovitvah tožene stranke pa je prvostopni organ v zadevi napačno uporabil uredbo, saj je bil tožnik za leto 2009 opozorjen, da so bila pri primerjavi prijavljene rabe GERK s podatki iz evidence dejanske rabe ugotovljena precejšnja odstopanja, zaradi česar bi moral uskladiti GERK v skladu s predpisi na upravni enoti. Prav tako je bil opozorjen, da če neskladij ne bo odpravil, ter bo to ugotovljeno pri kontroli na terenu, se bo to obravnavalo kot namerna nepravilnost, za katero so določene strožje kazni. Tožnik pa svojih GERK ni uskladil s predpisi, zato bi moral prvostopni organ ugotoviti, da gre za namerno kršitev in vlogo obravnavati v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe. V skladu z navedeno uredbo bi tako moral tožniku naložiti še znižanje pomoči zaradi preveč prijavljenih površin v obdobju naslednjih treh let. Ker pa v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe v škodo tožniku, je tožena stranka pustila odločbo prvostopnega organa v veljavi.

Tožnik v laični tožbi navaja, da mu je bila povzročena škoda že zaradi izbrisa iz ekološke kontrole, prav tako mu je agencija neupravičeno odtegnila subvencije v znesku 750 EUR. Vse to kaže, da nekaj ni v redu in da tako ne more gospodariti, saj že izgubljene subvencije znašajo 19.000 EUR, k temu pa je treba dodati še škodo za kmečki turizem, za katerega je leta 1992 prejel le 340.000 SIT. Zaradi vsega je tudi zbolel. Gre za naklepno, dolgoletno uničevanje njegove družine in vsega ostalega, zato se bo obrnil tudi na predsednika države. Prosi za ugodno rešitev zadeve. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je upravni organ v postopku pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje ter na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabil materialne predpise. Sodišča soglaša z razlogi obeh izpodbijanih odločb in se nanje tudi v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).

V obravnavanem primeru je Agencija zaradi ugotovljenih nepravilnosti zavrnila tožnikov zahtevek za izplačilo plačilnih pravic za površino 2,27 ha (od skupno prijavljenih 13,61 ha) za leto 2009. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnik v okviru zbirne vloge za leto 2009 na obrazcu „D“ prijavil površine, za katere je bila ob kontrolnem pregledu ugotovljena nekmetijska raba, zaradi česar jih Agencija ni štela kot upravičene krmne površine. Navedene ugotovitve so razvidne iz zapisnika o kontrolnem pregledu, ki je bil opravljen na kraju samem dne 2. 9. 2009. Zapisnik je podpisal tudi tožnik s pripombo, da so GERK vrisali na svetovalni službi, zato po njegovem mnenju ni odgovoren za napačen vris.

Zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) predstavlja javno listino, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja. V skladu z načelom materialne resnice je sicer dovoljeno dokazovati, da so v taki listini neresnično potrjena dejstva, pri čemer je dokazno breme na tistem, ki meni nasprotno. Tožnik pa je v postopku le pavšalno zatrjeval, da ni odgovoren za napačne vrise GERK, ter se skliceval na svetovalno službo. S takšnimi ugovori pa ni mogoče ovreči v zapisniku ugotovljenih nepravilnosti, zlasti še, ker se je strinjal, da je bila kontrola izmerjena korektno, torej na same meritve ob kontroli ni imel pripomb. Tožnik pa tudi neupravičeno ugovarja, da ni vedel za napake pri vrisu GERK, saj je iz spisa razvidno, da je bil v predtisku vloge za leto 2009 izrecno opozorjen, da je bilo pri primerjavi prijavljene rabe GERK s podatki iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ugotovljeno precejšnje odstopanje, zato mu je bilo naloženo, da mora uskladiti vpis GERK v skladu s predpisi, sicer se bo v primeru ugotovljenih neskladij ob kontroli na terenu to obravnavalo kot namerno nepravilnost, za katero so določene strožje sankcije. Ker torej tožnik GERK ni uskladil s predpisi, kar je razvidno iz zapisnika o kontrolnem pregledu, niti tožnik tega ne zatrjuje, je odločitev agencije v izpodbijani odločbi pravilna in skladna s predpisi. Tožnik tako s tožbo, v kateri le navaja, da mu je povzročena škoda, ne more uspeti.

Po vsem navedenem je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.