Jedro

Izvedensko mnenje o stopnji verjetnosti biološkega očetovstva mladoletne tožnice, ki je bilo podano na podlagi DNA analiz, ni izključilo možnosti biološkega očetovstva toženca. Po izračunu verjetnosti potrditve biološkega očetovstva je ista analiza dala rezultat potrditve verjetnosti očetovstva z rezultatom 99,99954 %, kar toženčevo očetovstvo proti mladoletni tožnici praktično popolnoma potrjuje.

Presoja višine preživnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je toženec oče ml. A. O., ki jo je 1.8.1993 rodila v Slovenj Gradcu S. O.. Hkrati je s sodbo naložilo tožencu, da mora plačevati za mladoletno hčerko preživnino in sicer od 1.7.1999 do 3l.8.2000 po 10.000 SIT mesečno, od 1.9.2000 dalje pa po 15.000 SIT mesečno. Kot rok dospetja posameznih preživninskih obrokov je določilo datum 5. v vsakem mesecu, obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti v primeru zamude s plačilom in utečen način valorizacije preživnin. Višji zahtevek je zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo.

V reviziji zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec uveljavljal vse revizijske razloge in predlagal, da se postavljeni zahtevek zavrne ali pa sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita.

Očetovstva ne sprejema in ne more razumeti, da je lahko sodišče z gotovostjo zaključilo, da je oče mladoletne tožnice. Namreč stoprocentne potrditve njegovega očetovstva ni, izvedensko mnenje pa zgolj njegovega očetovstva ni moglo izključiti. Sredstev nima niti za lastno preživljanje, preživlja ga žena, je brez zaposlitve in dela ne more dobiti. Zato naloženega preživljanja ne bo zmogel. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožnici, ki nanjo ni odgovorila (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka toženec formalno ni opredelil, niti ga ni v razlogih revizije pojasnil. Ker toženec ni navedel nobenih razlogov o procesnih kršitvah v postopkih na nižjih stopnjah sojenja, revizijsko sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijanih sodb v smeri bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava je toženec sicer obrazložil, vendar pa revizija v tej smeri po presoji revizijskega sodišča ni utemeljena. Do nepravilne uporabe materialnega prava, ki povzroči zmotno pravno presojo spora, pride, kadar sodišče na ugotovljeno dejansko stanje ne uporabi tistih določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti. V tem primeru je bilo ugotovljeno, da sta toženec in zakonita zastopnica mladoletne tožnice živela v skupnosti v času, ko je bila mladoletna tožnica spočeta. Izvedensko mnenje o stopnji verjetnosti biološkega očetovstva mladoletne tožnice, ki je bilo podano na podlagi DNA analiz, ni izključilo možnosti biološkega očetovstva toženca. Po izračunu verjetnosti potrditve biološkega očetovstva je ista analiza dala rezultat potrditve verjetnosti očetovstva z rezultatom 99,99954 %, kar toženčevo očetovstvo proti mladoletni tožnici praktično popolnoma potrjuje. Take ugotovitve so tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljevale na nižjih stopnjah sprejeto odločitev, da je toženec oče ml. tožnice. Taka odločitev je v skladu z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki urejajo ugotavljanje očetovstva in materinstva po 87. in naslednjih členih. Revizijsko sodišče zato zaključuje, da v zvezi z odločitvijo o očetovstvu materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Po določilu 103. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke. Preživninska obveznost staršev se določi po potrebi otroka in možnostih staršev (129. člen ZZZDR). Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči nižjih stopenj tudi navedene določbe zakona pravilno uporabili pri odločanju o toženčevi preživninski obveznosti do mladoletne tožnice. Ugotovljeno je bilo namreč, da je toženec po poklicu polkvalificirani tesar in hkrati tudi glasbenik, da je igral v času, ko sta z zakonito zastopnico mladoletne tožnice še živela skupaj in da je z igranjem toliko zaslužil, da sta od tega oba živela v hotelu v Ljubljani. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je toženec mlad in zdrav. Take ugotovitve so potrjevale zaključek, da je toženec zmožen pridobivati dohodek in s tem izpolnjevati preživninske obveznosti do svojega otroka (ne glede na to, da je po lastni izpovedi trenutno brez dela). Potrebe mladoletne tožnice so bile ugotovljene v višini 40.000 do 50.000 SIT mesečno. Glede na te in ostale ugotovitve (med temi te, da zasluži mati mladoletne tožnice z nadurami vred okoli 100.000 SIT), potrjujejo kot pravilno tudi odločitev o višini toženčeve obveznosti, ki je pravnomočno določena za čas do 31.8.2000 v višini 10.000 SIT mesečno, za čas od 1.9.2000 dalje pa v višini 15.000 SIT mesečno. V skladu z navedenimi razlogi zaključuje revizijsko sodišče, da toženčeva revizija ni utemeljena niti v smeri uveljavljane zmotne uporabe materialnega prava. Zato je njegovo revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).