Jedro

Ni nemogoče, da nekdo ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti (invalid I. kategorije), je pa sposoben opravljati določene naloge, opravke in druge zadolžitve drugačne intenzivnosti ali kakovosti.

Vendar vložnica z navedbami, da storilec za opravljanje splošnokoristnega dela ne potrebuje zdravniškega spričevala za zaposlitev in da sodišče ni ugotavljalo, ali je storilec kljub invalidnosti sposoben opraviti delo v splošno korist, uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 26. 5. 2016 ustavilo postopek nadomestitve globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 22. 6. 2016 pritožbo storilčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, storilcu pa naložilo 20,00 EUR sodne takse.

2. Zoper pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec, zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se nanjo ni odzval, in njegovi zagovornici, ki je izrazila strinjanje s stališči v zahtevi.

B-1.

4. Iz podatkov spisa je razvidno, da je : - storilčeva zagovornica 8. 12. 2015 na Okrajno sodišče v Kranju vložila predlog za nadomestitev globe v višini 1.260,00 EUR z »opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti,« v katerem je med drugim navedla, da je storilec hudo bolan (sladkorna bolezen, strjevanje krvi, srčni bolnik z umetno zaklopko), zaradi česar ima pogoste zdravniške preglede in potrebuje številna zdravila, - sodišče prve stopnje po opravljenih poizvedbah o storilčevem premoženjskem in dohodkovnem stanju ocenilo, da je predlog utemeljen in z dopisom z dne 6. 1. 2016 pozvalo Center za socialno delo Kranj (v nadaljevanju CSD), naj predlaga konkretne naloge in organizacijo, ki bo storilcu omogočila opravljanje dela, s katerim bo sodišče nadomestilo izrečeno globo, - CSD sodišče prve stopnje 15. 2. 2016 obvestil, da je s storilcem opravil pogovor in za izvajalsko organizacijo na podlagi dogovora s slednjim predlagal Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, - sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 2. 2016 predlogu storilca ugodilo in izrečeno globo nadomestilo z »opravo naloge v trajanju 252 […] ur v korist Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka,« pri tem pa ugotovilo, da je storilec prejemnik invalidske pokojnine v višini 421,13 EUR, da je hudo bolan, zaradi česar ima pogoste zdravniške preglede in potrebuje številna zdravila, kar je povezano z visokimi dodatnimi stroški, - CSD 18. 4. 2016 sodišče prve stopnje obvestil, da je izvajalska organizacija storilca napotila na zdravniški pregled, ki ga mora obvezno opraviti pred začetkom opravljanja dela v splošno korist, vendar storilec zaradi invalidnosti I. kategorije in zdravstvenih težav ni sposoben opravljati dela v splošno korist, - sodišče prve stopnje z dopisom z dne 19. 4. 2016 pozvalo CSD, naj ugotovi, ali je storilec glede na svojo invalidnost sposoben opravljati kakršnokoli delo, in če je, katero delo je sposoben opravljati in ali mu CSD lahko omogoči opravljanje takega dela, - CSD 13. 5. 2016 sodišče prve stopnje obvestil, da storilec zaradi invalidnosti ni sposoben opravljati organiziranega pridobitnega dela in je nezmožen za kakršnokoli delo, zaradi invalidnosti tudi ne more opraviti zdravniškega pregleda, - sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26. 5. 2016 postopek nadomestitve globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ustavilo (skladno z določbo drugega odstavka 202.c člena ZP-1 bi moralo sodišče prve stopnje s sklepom zavrniti predlog storilca za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti), - storilčeva zagovornica zoper ta sklep vložila pritožbo in v njej navedla, da bi moralo sodišče glede na ugotovljene zdravstvene omejitve pripraviti nov predlog nalog, ki bi jih storilec lahko opravljal, predlog poslati CSD in ga pozvati k predlaganju nove izvajalske organizacije, - sodišče druge stopnje pritožbo zagovornice s sklepom z dne 22. 6. 2016 zavrnilo kot neutemeljeno.

B-2.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da storilec zaradi invalidnosti I. kategorije in zdravstvenih težav ne more opraviti dela v splošno korist. 6. Stališče vložnice, da invalidnost I. kategorije ne pomeni nujno, da storilec, ki je razvrščen v to kategorijo, ne more opravljati dela v splošno korist ali v korist lokalne samoupravne skupnosti, je pravilno. Invalidnost I. kategorije je podana, ko zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti (drugi odstavek 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v nadaljevanju ZPIZ-2). Za poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela (tretji odstavek 63. člena ZPIZ-2). Preostala delovna zmožnost je podana, če a) zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti, b) če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu, c) če se zavarovanec s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo za najmanj štiri ure dnevno, ali č) če zavarovanec lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno (prvi odstavek 64. člena ZPIZ-2).

7. Invalidnost I. kategorije je specifičen pojem prava socialne varnosti. Nanaša se na organizirano pridobitno delo, na zavarovančev poklic in na njegovo delovno zmožnost. Slednja se nanaša na zavarovančevo strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost; na njegovo zmožnost, da se s poklicno rehabilitacijo usposobi za drugo delo; in na njegovo zmožnost, da opravlja delo najmanj štiri ure dnevno. Tako si je mogoče zamisliti primer, da je zavarovanec z vidika svojega zdravstvenega stanja sicer zmožen dela na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, vendar to delovno mesto ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, do poklicne rehabilitacije pa ni upravičen, ker ne izpolnjuje starostnega pogoja zanjo (72. člen ZPIZ-2). Obenem svojega dela ni zmožen opravljati najmanj štiri ure dnevno. Ne glede na to, da bi svoje delo lahko opravljal denimo tri ure dnevno (kakšno drugo delo, ki ne ustreza njegovi izobrazbi oziroma usposobljenosti, pa še dlje), po določbah ZPIZ-2 nima več preostale delovne zmožnosti. Ni torej nemogoče, da nekdo ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti (invalid I. kategorije), je pa sposoben opravljati določene naloge, opravke in druge zadolžitve drugačne intenzivnosti ali kakovosti.

8. Vendar vložnica z navedbami, da storilec za opravljanje splošnokoristnega dela ne potrebuje zdravniškega spričevala za zaposlitev in da sodišče ni ugotavljalo, ali je storilec kljub invalidnosti sposoben opraviti delo v splošno korist, ne uveljavlja prekoračitve pravice, ki jo ima sodišče po zakonu (5. točka 156. člena ZP-1), temveč uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da storilec konkretnih nalog, določenih v korist Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, zaradi invalidnosti in zdravstvenih težav ni sposoben opraviti.

C.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je zahteva za varstvo zakonitosti vložena zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).