Jedro

S postavitvijo začasnega skrbnika zapuščine se namreč prepreči, da bi kdo od dedičev oškodoval druge dediče, saj glede dejstva odtujevanja premičnin ter pridobitve najemnin od nepremične zapuščine kažejo na medsebojno nezaupanje dedičev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za začasnega skrbnika zapuščine določilo D.K., katere naloga je upravljati z zapuščino ter opraviti vse potrebne posle v zvezi z vzdrževanjem in zavarovanjem zapuščine, zlasti glede nepremične zapuščine parc. št. A k.o. X in parc. št. B k.o. Y, osebnega avtomobila Nissan Micra, premičnin in denarnih sredstev iz naslova obstoječega najemnega razmerja stanovanjske hiše na naslovu Ul. L. Z. št., Maribor, stoječe na parc. št. B k.o. Y (izrek pod I). Odločilo je še, da je začasna skrbnica zapuščine dolžna vsake tri mesece do pravnomočnosti sklepa o dedovanju sodišču in Centru za socialno delo Maribor podati poročilo o upravljanju z zapuščino (izrek pod II).

2. Zoper citirani sklep sta zakonita dediča M.R. in B.Š. po svojem pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo ob uveljavljanju pritožbenega razloga bistvene kršitve določb procesnega prava in s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ki naj nemudoma izda sklep o dedovanju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri očitanega pritožbenega razloga, kot tudi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Glede na dejstvo, da so dediči na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 20. 9. 2013 zatrjevali odtujevanje zapuščine v obliki premičnin in da je med njimi sporen obseg premičnin, ki predstavljajo zapuščino, dediči pa se ne morejo sporazumeti o upravljanju zapuščine, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. S postavitvijo začasnega skrbnika zapuščine se namreč prepreči, da bi kdo od dedičev oškodoval druge dediče, saj, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, glede dejstva odtujevanja premičnin ter pridobitve najemnin od nepremične zapuščine kažejo na medsebojno nezaupanje dedičev, kar je narekovalo sodišču prve stopnje, da je postavilo začasnega skrbnika zapuščine v nepristranski osebi z registrirano dejavnostjo poslovnega svetovanja, ki se ukvarja tudi z upravljanjem zapuščin. Razlogi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje so jasni, zato jih pritožbeno sodišče v celoti povzema, glede na pritožbene očitke pa le še dodaja:

5. Kot bistveno kršitev določb procesnega prava očita pritožba sodišču prve stopnje v tem, da v okviru materialno procesnega vodstva potrditvi dedinje M.Š., da določenega premičnega premoženja, ki sodi v zapuščino, ni več v stanovanjskih hišah pokojne v Kaniži oziroma v Mariboru, ni pozvalo ostale dediče k izjavi, ali je zanje sporno, da katere od naštetih premičnin sodijo v zapuščino in k izjavi ali kateri od njih poseduje te predmete, ker pa tega ni storilo, je v posledici uporabilo zmotno materialno pravo - določilo 131. člena ZD o postavitvi začasnega skrbnika. Takšnemu pritožbenemu očitku ni moč pritrditi. Dejstvo namreč je, da je dedinja M.Š. na zadnjem naroku zapuščinske obravnavane zatrjevala odtujevanje določenih premičnih stvari iz nepremičnin, ki predstavljajo zapuščino, čemur drugi navzoči dediči niso ugovarjali, kar pomeni, da so se s tem dejstvom strinjali, to pa nazadnje pomeni, da je med njimi spor o obsegu premičnega premoženja, ki predstavlja zapuščino in, ker nihče izmed navzočih dedičev tudi ni izjavil, da je pripravljen upravljati zapuščino, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

6. Pritožba nadalje očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev tudi v tem, ker v skladu z drugim odstavkom 192. člena ZD, dedičev, ki so bili prisotni na zapuščinski obravnavi dne 20. 9. 2013, tudi ni zaslišalo glede osebe skrbnika in sicer v osebi D.K. Res je, da sodišče prve stopnje o postavljeni osebi za skrbnika zapuščine ni zaslišalo navzočih dedičev, vendar tudi zakonsko določilo ne določa, da mora sodišče zaslišati dediče o osebi začasnega skrbnika zapuščine, temveč le, če je mogoče. Dediči so bili navzoči na zadnjem naroku zapuščinske obravnave, zato bi sodišče prve stopnje slednje sicer lahko storilo, vendar tudi dediči, dejstvu, ki ga jim je predočilo sodišče, in sicer, da bo postavilo skrbnika iz vrst strokovnjakov, ki se ukvarjajo z upravljanjem premoženja, niso nasprotovali. Pritožbeno sodišče tudi ta pritožbeni očitek kot neutemeljen zavrača, pri čemer še poudarja, da pritožnika niti v pritožbi ne oporekata postavljeni osebi začasnega skrbnika.

7. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo priznati uspeha, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.