Jedro

Ker je bil z pravnomočno odločbo razrešen odvetnik, to pa je bil že peti postavljen odvetnik, se na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP šteje, da tožniku BPP ni bila dodeljena in tako mora tožnik neupravičeno prejeto BPP tudi vrniti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani – Služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku, po sodbi Upravnega sodišča RS I U 1728/2014 z dne 19. 11. 2014, v I. točki izreka odločila, da je tožnik na podlagi odločbe Bpp 159/2008 z dne 13. 2. 2008 (pravilno po ugotovitvi sodišča 20. 6. 2013) dolžan povrniti neupravičeno dodeljeno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v višini 5.652,82 EUR, in sicer v 30 dneh od prejema odločbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega dne dalje do plačila, da ne bo v izvršbe, v II. točki izreka, da je navedeni znesek potrebno nakazati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani in v III. točki izreka, da če v skladu s petim odstavkom 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prosilec (tožnik) prostovoljno ne vrne ali ne plača dolgovanega zneska v roku, določenem v prvi točki izreka izpodbijane odločbe, pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za BPP izvršilni naslov.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka v ponovljenem postopku tožnika z dopisom Bpp 159/2008 z dne 3. 12. 2014 pozvala, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Podučila ga je tudi o možnosti, da predlaga sklenitev pisnega dogovora o načinu vračila dolga. Na predmetni poziv je tožnik odgovoril 20. 12. 2014 in navedel, da želi, da mu sodišče dodeli BPP za vložitev ugovora zoper predmetni poziv, ker je prava neuka stranka. V odgovoru na poziv je še obdolžil odvetnike malomarnega ravnanja in sodelovanja z nasprotno stranko ter navedel, da nima sredstev niti za normalno življenje in je brez premoženja, ni pa navedel, ali želi obročno odplačevati dolg oziroma v koliko obrokih.

Nadalje iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka v ponovljenem postopku ponovno ugotovila, da je bila z odločbo Bpp 159/2008 z dne 13. 2. 2008, prosilcu dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod I P 138/2008 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A.A. iz Kranja. Dne 31. 3. 2009 je bil za izvajanje BPP določen odvetnik B.B. iz Ljubljane, 25. 3. 2010 odvetnik C.C. iz Domžal, 3. 6. 2010 odvetnik D.D. iz Ljubljane in 14. 12. 2011 odvetnik E.E. iz Ljubljane. Ker je bilo v 2. točki izreka odločbe Bpp 159/2008 z dne 20. 6. 2013 (ki je postala pravnomočna dne 5. 9. 2013 – pravilno po ugotovitvi sodišča 1. 10. 2013) ugotovljeno, da tožniku (prosilcu F.F.) preneha pravica do izredne BPP, ki mu je bila dodeljena z odločbo Bpp 159/2008 z dne 13. 2. 2008, se šteje, da mu izredna BPP ni bila odobrena ter se uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Prosilec je tako dolžan vrniti neupravičeno prejeto BPP v višini 5.652,82 EUR.

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo. Prosi tudi, da se mu dodeli BPP, ker je neuka stranka. S pravno pomočjo bo navedel dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s pritožbo. Navaja tudi, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa tudi Ustavo RS (URS) in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Meni, da je zahteva za plačilo odvetnikov preuranjena, saj je višje sodišče sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter dalo zadevo v ponovno odločanje. Dodaja, da za menjavo odvetnikov ni sam kriv. Smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi. Tožnik je prejemnik socialne podpore in sodišče prosi za oprostitev plačila sodnih stroškov in sodnih taks.

Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Vrnitev neupravičeno prejete BPP je urejena v 43. členu ZBPP. Po prvem odstavku 43. člena ZBPP se za neupravičeno prejeto BPP šteje že plačana BPP, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Drugi odstavek 43. člena ZBPP določa, da je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto BPP vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vračilo oziroma plačilo sredstev je prihodek proračuna Republike Slovenije. O načinu in času vračila neupravičeno prejete BPP odloči pristojni organ za BPP, kot to izhaja iz tretjega odstavka 43. člena ZBPP.

V ponovnem postopku po sodbi Upravnega sodišča RS I U 1728/2014 z dne 19. 11. 2014 je tožena stranka upoštevala navodila sodišča in tožniku dala možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo 20. 6. 2013 z odločbo odločeno, da se razreši odvetnik E.E. iz Ljubljane, da tožniku preneha pravica do izredne BPP in da se šteje, da mu izredna BPP ni bila odobrena. V navedeni odločbi z dne 20. 6. 2013 je tudi navedeno, da se skladno z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP šteje, da če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov na strani upravičenca, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je odločba Bpp 159/2008 z dne 20. 6. 2013 postala pravnomočna in izvršljiva dne 5. 9. 2013 (pravilno po ugotovitvi sodišča 1. 10. 2013). Tako na odločitev ne vpliva tožbeni ugovor, da je zahteva za plačilo odvetnikov preuranjena.

Iz naslova BPP so bili izplačani naslednji zneski: znesek v višini 55,08 EUR odvetniku C.C. na podlagi sklepa Bpp 159/2008 z dne 11. 2. 2011, ki je postal pravnomočen 4. 4. 2011; znesek v višini 839,98 EUR odvetniku A.A. na podlagi sklepa Bpp 159/2008 z dne 11. 2. 2011, ki je postal pravnomočen 4. 4. 2011; znesek v višini 822,86 EUR odvetniku D.D. na podlagi sklepa Bpp 159/2008 z dne 1. 2. 2012, ki je postal pravnomočen 20. 3. 2012; znesek v višini 3.912,47 EUR odvetniku E.E. na podlagi sklepa Bpp 159/2008 z dne 21. 8. 2013, ki je postal pravnomočen 1. 10. 2013 in znesek v višini 22,43 EUR sodni tolmački G.G. na podlagi sklepa I P 138/2008 z dne 15. 10. 2012, ki je postal pravnomočen 8. 11. 2012. Iz naslova BPP je bil izplačan znesek v višini 5.652,82 EUR.

Tožnik v tožbi navedenemu znesku po višini niti ne ugovarja, temveč se s pavšalnimi ugovori z izpodbijano odločbo ne strinja v celoti. Ker je bil z pravnomočno odločbo Bpp 159/2008 z dne 20. 6. 2013 razrešen odvetnik E.E., to pa je bil že peti postavljen odvetnik, se na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP šteje, da tožniku BPP ni bila dodeljena in tako mora tožnik neupravičeno prejeto BPP tudi vrniti (drugi odstavek 43. člena ZBPP). Navedena odločba Bpp 159/2008 z dne 20. 6. 2013, je postala pravnomočna in izvršljiva 1. 10. 2013. Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno in zakonito z izpodbijano odločbo ugotovila, da je bila tožniku z odločbo Bpp 159/2008 z dne 13. 2. 2008 neupravičeno dodeljena izredna BPP in zato mora tožnik neupravičeno prejeto BPP v višini 5.652,82 EUR vrniti v roku 30 dni od prejema odločbe. V nasprotnem primeru pa bo ta prisilno izterjana.

Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila URS in EKČP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka.

Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli BPP. Navedena tožnikova prošnja je bila predmet obravnave pred pristojnim organom za BPP, ki je z odločbo Bpp 191/2015-4 z dne 23. 10. 2015 tožnikovo prošnjo zavrnil. Neutemeljen je tudi tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.