Jedro

Sorodstvena vez med dvema sodnikoma prvostopenjskega sodišča in pričo, ki naj bi bila zaslišana v tem sporu, ni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v objektivno nepristranskost vseh ostalih sodnikov tega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je v tožbi, s katero zahteva razveljavitev sodne poravnave, ki sta jo stranki 14. 9. 2017 sklenili pred sodiščem prve stopnje, predlagala tudi prenos pristojnosti za sojenje v tem sporu na drugo delovno sodišče, morebiti na Delovno sodišče v Celju, ker je priča A. A. v sorodstvenem razmerju tako s predsednikom sodišča B. B. kot s sodnico C. C. 2. Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je 18. 4. 2018 podal tudi predsednik sodišča prve stopnje. Potrjuje navedbe v tožbi, da je predlagana priča A. A. njegov nečak in svak sodnice C. C. Meni, da je navedeni razlog dovolj tehten za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. 3. Predlog ni utemeljen.

4. V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti in strank o nepristranskosti in neodvisnosti sodišča, kot nosilca sodne funkcije. Delegacija pristojnosti sodišča predstavlja izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato jo je, tako kot vse izjeme, treba razlagati restriktivno.

5. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Gre za okoliščine, ki lahko vzbudijo dvom v videz nepristranskosti celotnega sodišča. V skladu z enotno sodno prakso je tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča podan tudi v primeru sorodstvenih vezi med stranko in sodnikom, ki mu zadeva sicer ni dodeljena v reševanje, opravlja pa sodniško funkcijo na sodišču, ki odloča v sporu. Vendar pa v tej zadevi ne gre za tak primer. Sorodstvena vez med dvema sodnikoma prvostopenjskega sodišča in pričo, ki naj bi bila zaslišana v tem sporu, ni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v objektivno nepristranskost vseh ostalih sodnikov tega sodišča. Razen sorodstvene vezi oba predlagatelja ne navajata nobenega drugega razloga oziroma okoliščine, ki bi utemeljevala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Zgolj zato, ker je predlagana priča v sorodu s predsednikom sodišča in njegovo ženo, po nobenih razumnih merilih ne more biti prizadet videz nepristranskosti, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. S predlogom uveljavljanja okoliščina ne utemeljuje prenosa pristojnosti zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.