Jedro

Zadostuje, da je dolžnik z nastankom stroškov prevzema gotovine seznanjen, čeprav ga o tem ni obvestil sam izvršitelj, saj zadostuje, da dolžnika s tem seznani upnik. Za seznanitev velja prejemna teorija.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog upnika z dne 5. 8. 2025 za povračilo nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrne.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je oba dolžnika pozval, da naj opravljata plačila neposredno na račun in sklic upnika, opozoril ju je tudi, da s plačili izvršitelju nastajajo zanju dodatni izvršilni stroški, kar upnik dokazuje s priloženim obvestilom poslanim priporočeno s povratnico in podpisano povratnico. Upnik je dolžnikoma poslal priporočeno s povratnico pošto - obvestilo z dne 14. 7. 2025 na njuna naslova, v katerem je dolžnika opozoril, da mu s plačili izvršitelju nastajajo dodatni stroški in da naj opravlja plačila neposredno na račun upnika. Iz podpisane povratnice je razvidno, da je povratnico dne 18. 7. 2025 podpisal dolžnik A. A., povratnica dolžnika B. B. se je vrnila z oznako preseljen, pri čemer dolžnik upnika ni obvestil o novem naslovu. Kljub pozivu dolžniku, da naj plačujeta neposredno upniku in opozorilu, da jima bodo s plačevanjem izvršitelju nastali dodatni stroški, je torej dolžnik opravil plačila izvršitelju, zaradi česar so nastali stroški v višini 43,04 EUR po stroškovniku z dne 4. 8. 2025. Očitno je, da dolžnik ne želi plačevati dolga neposredno upniku in da se ne želi neposredno z njim dogovarjati za poplačilo, temveč želi dolg plačevati preko izvršitelja. Stroški izvršitelja so bili tako v nasprotju z mnenjem sodišča popolnoma upravičeni, saj očitno brez njegovega pritiska na dolžnika, slednji dosedanjih plačil ne bi opravil. Ne gre za nepotrebne stroške za izvršbo, kot je zaključilo sodišče prve stopnje (tako tudi VSK v sklepu opr. št. I Ip 33/2024). S tem je upnik zadostil zahtevam, da sta bila dolžnika opozorjena na možnost plačila neposredno upniku in o stroških, ki si jih povzročita s plačili izvršitelju.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je upnikovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnilo z obrazložitvijo, s sklicevanjem na 53. in 54. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, da je po neizvedenem rubežu dne 24. 6. 2025 in dne 2. 7. 2025 dolžnik začel dolg odplačevati z nakazili izvršitelju, kar kaže na to, da je očitno izvršitelj z dolžnikom (ob izrecnem ali molčečem soglasju upnika) sklenil dogovor, da dolžnik dolg mesečno odplačuje po obrokih in da se izvršba v tem času ne opravlja. Prav tako iz priloženega poročila izvršitelja ne izhaja, da je bil dolžnik v zvezi z (delnim) odplačevanjem terjatve, s plačilom izvršitelju, ustrezno opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in da lahko plača neposredno upniku, ravno tako ne izhaja, da bi bil dolžnik seznanjen s stroški, ki ga bodo bremenili v primeru plačevanja izvršitelju. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje ocenilo, da navedeni stroški izvršitelja za izvršbo niso bili potrebni.

5.Izvršitelj mora prevzeti prostovoljno gotovinsko ali brezgotovinsko plačilo od dolžnika ali druge osebe, ki plača zanj, in je za to opravilo v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tudi predvideno plačilo nagrade v višini 50 točk (četrta alineja tarifne št. 16). Res pa je, da je treba pravico izvršitelja do plačila nagrade za prejem takšnega plačila in pravico upnika, da od dolžnika zahteva povrnitev stroškov, ki s takim prevzemom gotovine nastanejo, presojati z vidika zahteve, da mora izvršitelj opravljati izvršilna dejanja na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika, pri čemer, med drugim, dolžniku ne sme povzročiti nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).

6.Pri presoji, ali je stroške prevzema plačil mogoče šteti kot potrebne za izvršbo in jih naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ), je zato treba upoštevati okoliščine konkretnega primera. Upnik v obravnavni zadevi izkazuje, da je dolžnika z dopisoma z dne 14. 7. 2025 opozoril, da jima bodo z izročitvijo denarja izvršitelju nastali dodatni stroški. Kot navaja že sam, je dolžnik A. A. obvestilo tudi prejel, dolžnik B. B. pa ne. Ob tem pa iz izvršiteljevega poročila ni razvidno, kateri od dolžnikov terjatev plačuje z nakazili izvršitelju. Kolikor gre za A. A., je ta z nastankom stroškov seznanjen, čeprav ga o tem ni obvestil sam izvršitelj. Zadostuje, da dolžnika s tem seznani upnik. Vendar v konkretnem primeru v spisu ni podatkov, ali nakazila izvršuje poučeni dolžnik ali ne (prejemna teorija). Kolikor ne, drži stališče sodišča prve stopnje, da bi ga o možnosti plačevanja neposredno upniku in nastanku dodatnih stroškov poučiti izvršitelj.

7.Pritožbeno sodišče je pritožbi zato ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje s poizvedbo pri izvršitelju ugotovi, kateri dolžnik je izvršil plačilo izvršitelju in glede na odgovor ponovno odloči o priglašenih stroških glede na zgoraj navedena izhodišča.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38, 38/5

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) - tarifna številka 16, 16-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.