- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I cpg 256/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CPG.256.99 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Iz povratnice v spisu je razvidno, da je pritožnica vabilo na glavno obravnavo prejela.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka (za plačilo 14.852,40 SIT z zamudnimi obrestmi) in v 3. točki izreka (za plačilo 7.570,00 SIT izvršilnih stroškov). Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v višini 17.490,00 SIT z zamudnimi obrestmi.
Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navedla je, da ni prejela vabila za narok za glavno obravnavo. Tožeča stranka ji je poslala fotokopije vtoževanih računov po petih letih, njena trgovina pa ne posluje že tri leta. Sodišče prosi, da jo oprosti v delu, ki zadeva obresti. Dodala je še, da je vedno plačevala z gotovino in da je tudi pregled DURS-a pokazal, da v poslovanju ni bilo nobenih nepravilnosti. Smiselno je uveljavljala pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica nima prav, ko uveljavlja, da ni prejela vabila na narok za glavno obravnavo. Kot je razvidno iz povratnice v spisu, je vabilo prejela dne 4.7.1998. Ostale pritožbene navedbe, tudi če bi bile resnične, niso take, da bi lahko spremenile odločitev prvostopnega sodišča. Vtoževane račune je vsekakor prejela vsaj skupaj s sklepom o izvršbi, za obveznosti ne odgovarja njena trgovina, pač pa sama kot fizična oseba, plačilo zamudnih obresti temelji na zakonski določbi (277. člen ZOR), zato ni podlage za oprostitev njihovega plačila, sama obveznost pa tudi ne temelji na kakšnih nepravilnostih, ki jih ugotavlja DURS.
Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368. člena ZPP).