Jedro

Tožena stranka v obrazložitvi odločbe ni konkretizirala, ali vrednost osebnega vozila prosilke (ki bi jo specificirala) ne presega določenega zneska in se ga zato ne upošteva, ali pa se njegova vrednost sploh ne ugotavlja, in če, zakaj, zato odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1745/2022 z dne 10. 1. 2023 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnji A. A. (prizadete stranke v tem postopku) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) ugodila in ji odobrila redno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. VI K 35366/2018 od 24. 12. 2022 dalje.

2. Iz obrazložitve izhaja, da prosilka živi z dvema mld. hčerkama, ki se skladno z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upoštevata pri ugotavljanju materialnega položaja prosilke. Iz podatkov izhaja tudi, da je za zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje, torej mesec september, oktober in november 2022, prejela plačo v povprečnem mesečnem neto znesku 1.931,83 EUR, preživnino v povprečnem mesečnem znesku 179,38 EUR in otroški dodatek v povprečnem mesečnem znesku 73,62 EUR in tako povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) znaša 728,27 EUR, torej ne presega zgoraj navedenega zneska 843,78 EUR. Iz uradnih evidenc je razvidno, da je prosilka lastnica osebnega vozila znamke Nissan Juke, letnik izdelave 2021, pri čemer pa tožena stranka po vpogledu na spletno stran avto.net ugotavlja, da njegova upoštevajoča vrednost ne presega zneska, določenega v 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS oz. se njegova vrednost skladno s 3. členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (v nadaljevanju Pravilnik) ne ugotavlja, zato se ne šteje v premoženje prosilke. Prosilka je še lastnica 1/1 deleža na nepremičnini k.o. ..., stavbe 1105, dela stavbe 12, s skupno vrednostjo 63.797,00 EUR. Glede na določbo 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS se navedena nepremičnina ne upošteva kot premoženje prosilke, saj ne presega vrednosti 120.000,00 EUR, prosilka pa v navedenem stanovanju živi in ima tam tudi prijavljeno stalno prebivališče. Drugega premoženja prosilka nima in tako izpolnjuje t.i. subjektivni kriterij za dodelitev BPP. Ugotovila je tudi, da izpolnjuje še t.i. objektivni kriterij za dodelitev BPP in prizadeti osebi dodelila redno BPP.

3. Tožnica je zoper takšno odločitev vložila tožbo. Ugotavlja, da obrazložitev odločbe glede subjektivnega kriterija v zvezi s tožničinim premoženjem - osebnim vozilom ne zadostuje standardu ustrezne obrazloženosti in je zato v tem delu ni moč preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je prosilka lastnica osebnega vozila znamke Nissan Juke, letnik izdelave 2021, pri čemer po vpogledu na spletno stran avto.net tožena stranka ugotavlja, da njegova upoštevajoča vrednost ne presega zneska, določenega v 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS oz. se njegova vrednost, skladno s 3. členom Pravilnika, ne ugotavlja, zato se ne šteje v premoženje prosilke. Glede navedenega ugotavlja, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane sodbe zgolj prepisala alternativna zakonska abstraktna stanova, ni pa ugotavljala pravno relevantnih okoliščin oz. izoblikovala konkretnega dejanskega stanu, ki bi ga subsumiralo pod ustrezni abstraktni dejanski stan, ampak je tega (pravzaprav kar dva) zgolj povzela v dejansko stanje. Tožena stranka ni konkretizirala, ali torej upoštevajoča vrednost osebnega vozila ne presega določenega zneska, ali pa se njegova vrednost ne ugotavlja, in če, zakaj, zato odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti. Da bi bilo sodno odločbo mogoče preizkusiti, mora namreč sleherna vsebovati vsa pravno odločilna dejstva (konkretizirane okoliščine in podlago za odločitev) s takšno stopnjo podrobnosti, da je odločbo mogoče preizkusiti, pri čemer morajo biti razlogi za odločitev jasni, tako da je stranki razumljivo, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi odločal, vodili pri odločanju oz. da jo lahko sodišče preizkusi ob vloženi tožbi. Tožnik zato meni, da organ takšni stopnji obrazloženosti ni zadostil, zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

4. Tožena stranka je po pozivu sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Sodišče je tožbo poslalo v izjavo tudi prizadeti stranki, A. A., ki odgovora na tožbo ni podala.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba je utemeljena.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v Zakonu o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

8. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). V skladu s tem določilom ZBPP je tožena stranka navedla pravilno pravno podlago dveh zakonov, ki urejata navedeno materijo, in sicer Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in ZUPJS. Ne glede na določbo 13. člena ZBPP se v skladu s 27. členom ZSVarPre BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 20.250,72 EUR. To pomeni, da prosilec v nobenem primeru ni upravičen do BPP, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost. 9. Med strankami ni sporno, da je prosilka lastnica osebnega vozila znamke Nissan Juke, letnik izdelave 2021, zato navedenim dejstvom sodišče sledi. Ne tožena stranka ne prizadeta stranka namreč nista oporekali navedenim tožbenim dejstvom, zato jim sodišče v celoti sledi, skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

10. Tožena stranka se je glede vrednotenja navedenega premoženja prosilke sklicevala na 2. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS in hkrati 3. člen Pravilnika, čemur tožnik oporeka in meni, da se v tem delu odločbe ne da preizkusiti.

11. Glede na 2. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS se kot premoženje prosilca (oz. njegove družine) ne upoštevajo osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb. Po 3. točki Pravilnika pa se šteje, da je vrednost osebnega avtomobila, ki je bilo prvič registrirano najmanj 10 let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev, in vrednost osebnega avtomobila s prostornino motorja do 1500 ccm, ki je bilo prvič registrirano najmanj 6 let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico iz javnih sredstev, manjša od 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Njegova vrednost se zato ne ugotavlja.

12. Tožena stranka je v obrazložitvi glede navedenega premoženja prosilke po vpogledu na spletno stran avto.net (izpiska te strani sicer ni priložila v upravni spis) ugotovila, da upoštevajoča vrednost tega vozila ne presega zneska, določenega v 2. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS (pri čemer te vrednosti ni niti navedla) oz. je tudi ugotovila, da se njegova vrednost, skladno s 3. členom Pravilnika ne ugotavlja (pri čemer ni pojasnila, zakaj, čeprav je avtomobil letnik 2021 in že zato ne more biti registrirano najmanj 10 oz. 6 let pred letom, v katerem je bila podana prošnja prosilke za BPP), in posledično ugotovilo, da se ne šteje v premoženje prosilke.

13. Glede navedene obrazložitve sodišče pritrjuje tožniku, da je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane sodbe zgolj prepisala alternativna zakonska abstraktna stanova, ni pa ugotavljala pravno relevantnih okoliščin oz. izoblikovala konkretnega dejanskega stanu, ki bi ga subsumirala pod ustrezni abstraktni dejanski stan, ampak je tega (pravzaprav kar dva, ki se med seboj izključujeta) zgolj povzela v dejansko stanje. Tožena stranka ni konkretizirala, ali torej upoštevajoča vrednost osebnega vozila prosilke (ki bi jo specificirala) ne presega določenega zneska in se ga zato ne upošteva, ali pa se njegova vrednost sploh ne ugotavlja, in če, zakaj, zato odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti.

14. Iz obrazložitve upravnega akta morajo namreč izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oz. se do njih opredeli na način, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zadeva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.1 Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitev ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v celoti ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

15. Skladno z 18. členom ZUPJS bo tožena stranka morala ugotoviti, kolikšno vrednost ima prosilkino osebno vozilo in glede na navedeno opraviti presojo, ali torej upoštevajoča vrednost osebnega vozila (ne) presega določenega zneska za dodelitev BPP ali pa bo na podlagi Pravilnika ugotovila, da se njegova vrednost sploh ne ugotavlja, in če, zakaj, ter bo morala glede navedenega podati obrazložitev v skladu z 214. členom ZUP.

16. Sodišče je o zadevi odločilo na seji, saj med strankami dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba, ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1; glej 9. točko obrazložitve) in mu zato sodišče v celoti sledi.

1 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.