Jedro

V odškodninski pravdi, v kateri tožnik uveljavlja odškodnino zaradi krivdno povzročene prometne nesreče, obstoj kaznivega dejanja ni predhodno vprašanje, ampak gre za identično vprašanje, ki ga obravnava tretji odstavek člena 12 ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo ta pravdni postopek, dokler ne bo Okrajno sodišče v Mariboru v kazenski zadevi, opr. štev. II K 150/95 sprejelo sodne odločbe.

V pravočasni pritožbi uveljavlja tožeča stranka vse pritožbene razloge iz prvega odstavka člena 353 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Pregled zadeve pokaže, da tožnik zahteva plačilo odškodnine za nematerialno in materialno škodo, ki mu je nastala v posledici prometne nezgode dne 17/1-1994, v kateri je bil telesno poškodovan in katere povzročitelj naj bi bil prvotoženec, zoper katerega je v teku kazenski postopek pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kot je že zgoraj navedeno.

Na podlagi 1. točke 213. člena ZPP, na kar je prvo sodišče oprlo svojo odločitev, je mogoče prekiniti pravdni postopek, če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Prekinitev po tem zakonskem določilu je vedno fakultativna in je možna tedaj, kadar je vprašanje obstoja kaznivega dejanja za rešitev civilne zadeve, predhodno vprašanje. V odškodninski pravdi, v kateri tožnik uveljavlja odškodnino zaradi krivdno povzročene prometne nesreče, pa obstoj kaznivega dejanja ni predhodno vprašanje, ampak gre za identično vprašanje, ki ga obravnava tretji odstavek člena 12 ZPP, ki ga v razlogih svojega sklepa tudi citira prvo sodišče. Za identično vprašanje gre tedaj, kadar isto dejansko stanje obravnavata kazensko in civilno sodišče, kazensko sodišče s stališča kazenskopravnih, civilno pa s stališča civilnopravnih predpisov. To pa je tudi v primerih, ko civilno sodišče odloča o odškodninskih zahtevkih iz telesne poškodbe, kazensko pa obravnava isto zadevo s stališča kazenskopravne odgovornosti. Civilna odločba tukaj ni odvisna od tega, ali bo storilec kazensko obsojen (dr. Jože Juhart: Pravdni postopek, 1974, str. 42 ter str. 261, tč. 14-15). Zato zaradi tega, ker kazenski postopek še teče, ni mogoče prekiniti pravdnega postopka, v katerem uveljavlja oškodovanec svoj odškodninski zahtevek.

Po vsem obrazloženem je bilo treba tožnikovi pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi točke 3 člena 380 ZPP razveljaviti in vrniti zadevo prvostopnemu sodišču v nadaljnji postopek.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.