Jedro

Čeprav je izjava zapustnika lastnoročno napisana in podpisana, kar je pogoj za lastnoročno oporoko po 63. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD), ta izjava ni oporoka, kajti ne vsebuje izrecno določene izjave o razpolaganju s premoženjem za primer smrti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je prvostopenjsko sodišče ugotovilo obseg zapuščine, za zakonita dediča prvega dednega reda razglasilo zapustnikovo hči in zapustnikovega sina ter odločilo, da zapuščino dedujeta vsak do 1/2. 2. Zoper sklep se po pooblaščencu pritožujeta S. K. in M. R., ki pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Sklep o dedovanju izpodbijata iz razloga, ker je sodišče kot dedni naslov upoštevalo zakon, po prepričanju pritožnic pa je po zapustniku potrebno izpeljati zapuščinski postopek z upoštevanjem poslednje izjave volje, oporoke, katero je zapustnik podal dne 19.2.1973 in lastnoročno podpisal, ter katero je tedaj občinsko sodišče tudi že povzelo v sklepu o dedovanju opravilna št. O 1 z dne 14.3.1973. Gre za zapuščinski postopek po A. B. (stari mami pritožnic in mami zapustnika), v katerem sta zapustnik in S. B., ki sta sicer živela in umrla v Avstraliji, podala pisno izjavo, v kateri sta navedla:1. da si pridružujeta pravico na njun del posestva in da ta ostane njuna last; 2. da pa bratu A. B. dajeta pravico, da uživa njun del posestva pod pogojem, da plačuje davke; 3. da se v primeru, da se ne vrneta (tu je mišljena vrnitev iz Avstralije v Slovenijo), njuna deleža podeli na brata A. B. in sestro I. B.. Pritožnici sta prepričani, da je vsebino 3. točke izjave potrebno šteti za oporočno razpolaganje, kot takšno je bilo tudi ves čas prisotno v zavesti pokojne Ivane in zapustnika (mame in strica pritožnic). Pritožnicama tudi ni znano, da bi F. in S. B. svojo voljo, da njuno nepremično premoženje Republiki Sloveniji po smrti preide v last dejanskih posestnikov in obdelovalcev teh zemljišč, kdaj spremenila ali preklicala. Ker sta oporočna dediča po zapustniku v predmetnem zapuščinskem postopku sedaj tudi že pokojna, bo nepremično premoženje zapustnika F. B. v R Sloveniji, ki pripada I. in A. B., potrebno upoštevati kot njuno pozneje najdeno premoženje ter po njima izdati dodatni sklep o dedovanju - gre za sklep o dedovanju naslovnega sodišča opravilna št. D 229/2006 z dne 5.2.2007 po pokojni I. B. in sklep o dedovanju opravilna št. D 1 po pokojnem A. B.. Po obeh navedenih sklepih sta dedinji pritožnici, v primeru I. B. kot hčeri (edini) dedinji prvega dednega reda, v primeru A. B. pa kot (edini) oporočni dedinji. Navedena dejstva pritožnicama vsekakor dajejo upravičenost za izpodbijanje sklepa o dedovanju po pokojnem F. B.. Pritožnici zato instančnemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep o dedovanju razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču, katero naj izpelje zapuščinski postopek z upoštevanjem izjave zapustnika z dne 19.2.1973 kot oporoke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnici sta v pritožbi dosledno povzeli vsebino izjave zapustnika z dne 19.2.1973 in opisali okoliščine, v katerih je bila ta sestavljena. Glede na pritožbene trditve, je potrebno odgovoriti na pravno vprašanje, ali je lastnoročno zapisan in podpisan zapis sedaj pokojnega F. B. z dne 19.2.1973 (original tega zapisa se nahaja v priloženem D spisu 36/2007 na listovni številki 8) oporoka. Čeprav je izjava zapustnika lastnoročno napisana in podpisana, kar je pogoj za lastnoročno oporoko po 63. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD), ta izjava ni oporoka, kajti ne vsebuje izrecno določene izjave o razpolaganju s premoženjem za primer smrti. Oporoka je namreč enostranska preklicna izjava volje zapustnika, s katero ta razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Ta zapis pa izjave o razpolaganju z zapustnikovim premoženjem za primer smrti ne vsebuje. Ker navedeni zapis ne predstavlja oporoke, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je kot dedni naslov upoštevalo zakon.

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).