Jedro

Predlagana je delitev z razstavitvijo poti na dva dela: po posameznih geodetsko že oblikovanih parcelah. Za presojo, ali je stvar deljiva na predlagani način, postopek ureditve meje med obravnavanima parcelama in nasproti drugim parcelam, na katere obstoječa pot v naravi meji, ni predhodno vprašanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek delitve solastnine, prvo nasprotno udeleženko napotilo, da v roku 15 dni sproži sodni ali upravni postopek ureditve meje in odločilo, da sicer v postopku delitve ne bo mogoče odločiti s fizično delitvijo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo prva nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev sklepa. Opozarja, da je nepravdni postopek že pravnomočno prekinjen s sklepom N 50/2015 z dne 1. 10. 2015. Sodišče zato ne sme opravljati nobenih procesnih dejanj. Podana je bistvena kršitev 207. člena ZPP1 v zvezi s 37. členom ZNP2 , sklep je nezakonit. Na postopek ureditve meje je napoten predlagatelj, ki ima edini lahko interes zanj in za postopek delitve solastnine. Sama postopku nasprotuje, ker zanj ni zakonske podlage: delitev je že opravljena. Gre za pot, ki mora ostati v solastnini ali v izključni lastnini nasprotne udeleženke. Sama nima interesa za delitev in posledično tudi ne za začetek postopka ureditve meje. Točno ve, kje so meje solastne parcele, pot redno uporablja. 3. točka izreka je v nasprotju z njeno lastno izraženo voljo v tem postopku. Če predlagatelj vztraja pri nesklepčnem predlogu, ga je treba napotiti na pravdo iz razlogov po drugem odstavku 118. člena ZNP. Sicer pa je treba njegov predlog zavrniti, če ne bo ravnal po že pravnomočnem sklepu o napotitvi na postopek ureditve meje.

3. Predlagatelj in druga nasprotna udeleženka na vročeno pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritrditi je treba pritožbi, da je sodišče obravnavani postopek delitve solastnine predhodno že prekinilo. S sklepom N 50/2015 z dne 8. 10. 1015, ki je pravnomočen v zvezi s sklepom VSL I Cp 608/2016 z dne 21. 9. 2016, je na postopek ureditve meje v roku 15 dni napotilo predlagatelja. V točki 3 navedenega sklepa je navedlo, da bo v primeru, če predlagatelj ne bo sprožil postopka ureditve meje, enaka možnost dana nasprotnima udeležencema. Izpodbijani sklep torej vsebinsko predstavlja sklep o nadaljevanju postopka (ker predlagatelj ni sprožil postopka ureditve meje) in ne gre le za sklep o novi prekinitvi postopka. Vročen je bil vsem udeležencem postopka, čeprav nadaljevanja niso predlagali. Tako se izkaže, da kljub kršitvam 207. in 208. člena ZPP izpodbijani sklep ni bistveno vplival na pravilnost in zakonitost postopka.

6. Sklep je bilo treba razveljaviti zaradi napačnega naziranja sodišča, da je ureditev meje v obravnavanem postopku predhodno vprašanje za predlagano delitev solastne stvari. Ni sporno, da sta predmet delitve v tem postopku dve zemljiški parceli (parc. št. 1 in parc. št. 2 v k.o. X) v solastnini udeležencev, ki sta v naravi pot kot enotna stvar. Pritožnica navaja, da točno ve, kje so meje njenih solastnih (obravnavanih) parcel. Pritožbeno sodišče o tem ne dvomi glede na podatke v spisu, da si je tudi sodišče samo že dvakrat ogledalo obravnavano pot v celoti (kot to izhaja iz zapisnikov o ogledu z dne 8. 4. 2014 na red. št. 72 spisa in z dne 1. 10. 2015 na red. št. 105 spisa). Zato ni mogoče slediti razlogom sodišča v izpodbijanem sklepu, da ni bilo mogoče ugotoviti, kje parceli sta.

7. Predlagana je delitev z razstavitvijo poti na dva dela: po posameznih geodetsko že oblikovanih parcelah. Po predlogu predlagatelja naj bi se ena parcela dodelila predlagatelju, druga nasprotnima udeleženkama. Udeleženci ne predlagajo (in sodišče za zdaj niti ne ugotavlja možnosti) drugačnega načina fizične delitve - z morebitnimi novimi parcelacijami obstoječih parcel, kar bi po pravilih geodetske stroke utegnilo biti povezano z ugotavljanjem novih in zunanjih meja novih parcel. Za presojo, ali je stvar deljiva na predlagani način, pa postopek ureditve meje med obravnavanima parcelama in nasproti drugim parcelam, na katere obstoječa pot v naravi meji, ni predhodno vprašanje. Ob dejstvu, da se obe obravnavani parceli v naravi v celoti uporabljata kot pot, dejstvo ureditve meja do sosednjih zemljišč ni relevantno niti za ustanovitev služnosti po obstoječih (obravnavanih) parcelah, če jih bo sodišče ustanavljalo po uradni dolžnosti skladno s prvim odstavkom 125. člena v zvezi s 124. členom ZNP.

8. Zaradi napačne presoje o obstoju predhodnega vprašanja (8. in 9. člen ZNP) je izpodbijani sklep o prekinitvi postopka napačen in ga je bilo treba razveljaviti, da bo sodišče nadaljevalo s postopkom delitve solastnine (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami.