Jedro

ZPP v 1. odst. 286. člena določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Navedena določba pomeni, da mora stranka najkasneje na prvem naroku podati vsa svoja zatrjevanja in predloge, s katerimi uveljavlja svoja stališča glede tožbenega zahtevka. Glede na sledeče določbe ZPP namreč velja, da so stranke na naslednjih narokih praviloma prekludirane navajati nove trditve. Namen takšne stroge ureditve je v pospešitvi postopka. Hkrati pa navedena določba pomeni, da mora sodišče dopustiti strankam, da na prvem naroku podajo trditve in predloge glede tožbenega zahtevka, ne glede na njihov obseg in le-te obravnavati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 9124/200 z dne 17. 04. 2008 v 1. in 3. odstavku izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek za znesek 7.498,65 EUR z zamudnimi obrestmi in za izvršilne stroške v višini 135,00 EUR. Tožeči stranki je naložilo, da mora povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v višini 299,99 EUR z zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče dne 28. 01. 2010 opravilo prvi narok za glavno obravnavo, hkrati pa da je na naroku prejelo vlogo tožeče stranke, ki je bila vložena dne 27. 01. 2010. Sodišče prve stopnje je o zadevi odločilo, ne da bi upoštevalo trditve iz navedene pripravljalne vloge, ker jo je glede na določbe 1. odst. 286. člena v zvezi s 5. odst. 286. a člena ZPP štelo kot prepozno. Takšno ravnanje sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča nezakonito.

ZPP v 1. odst. 286. člena določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Navedena določba pomeni, da mora stranka najkasneje na prvem naroku podati vsa svoja zatrjevanja in predloge, s katerimi uveljavlja svoja stališča glede tožbenega zahtevka. Glede na sledeče določbe ZPP namreč velja, da so stranke na naslednjih narokih praviloma prekludirane navajati nove trditve. Namen takšne stroge ureditve je v pospešitvi postopka. Hkrati pa navedena določba pomeni, da mora sodišče dopustiti strankam, da na prvem naroku podajo trditve in predloge glede tožbenega zahtevka, ne glede na njihov obseg in le-te obravnavati. Zato ne drži stališče sodišča prve stopnje, da stranke na prvem naroku pri navajanju trditev in predlogov omejene zgolj na manjše dopolnitve in pojasnila v zvezi z že podanimi trditvami, na katere je nasprotna stranka tudi imela možnost odgovoriti. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da določbe 286 a. člena ZPP avtomatično omejujejo možnost strankam podajati nove navedbe na prvem naroku. Navedena določba po stališču pritožbenega sodišča daje možnost sodišču, da strankam sicer omeji pravico iz 1. odst. 286. člena ZPP, vendar samo v primeru, da stranke pravočasno opozori, da bo ravnalo v smislu te določbe.

V danem primeru pa sodišče prve stopnje ni tako ravnalo. Tožeči stranki ni pisno naložilo, da naj odgovori na navedbe tožene stranke iz ugovora v določenem roku, niti je ni opozorilo, da ne bo upoštevalo navedb, ki bi jih izven določenega roka podala. Nasprotno iz vabila za narok (list. št. 27) izhaja opozorilo, “da morajo stranke najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke“. Z vabilom je torej tožeča stranka prejela informacijo od sodišča, da lahko na prvem naroku poda nove navedbe, brez omejitev. Tožeča stranka je tako utemeljeno štela, da je pravočasno podala navedbe v vlogi z dne 27. 01. 2010, ki je prispela na prvi narok, ki je bil dne 28. 01. 2010 ter pričakovala, da jih bo sodišče prve stopnje obravnavalo. Sodišče prve stopnje je brez podlage tožeči stranki očitalo, da ni pravočasno poskrbela za uveljavitev in uresničitev svojih procesnih pravic, ker svojih trditev ni podala tako zgodaj, da bi lahko na njih do prvega naroka za glavno obravnavo odgovorila tožena stranka. Kot rečeno, na takšno ravnanje sodišče prve stopnje tožeče stranke ni pozvalo v smislu določb 286. a člena ZPP. Glede na opozorilo v vabilu za prvi narok, da imajo stranke možnost na prvem naroku podati navedbe pa je sodišče prve stopnje z neupoštevanjem pravočasnih trditev iz vloge z dne 27. 01. 2010 tožeči stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožba.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljene kršitve pravdnega postopka.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.