Jedro

Sodišče prve stopnje je, sklicujoč se na primer I Cpg 1091/2015, utemeljeno izpostavilo tudi okoliščino, da je bila tožena stranka v roku 15 dni za podajo soglasja k umiku tožbe pasivna. Ne le, da se posledično šteje, da je privolila v umik tožbe (188. člen ZPP), pač pa je pomembno tudi to, da ni prerekala tožnikovih navedb iz umika tožbe, ki se nanašajo na kasnejšo seznanitev z izpolnitvijo zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi in toženi stranki naložilo, da mora tožniku povrniti stroške postopka v znesku 199,90 EUR v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče napačno oprlo odločitev na to, da je tožnik tožbo umaknil po tem, ko je tožena stranka v celoti izpolnila njegov zahtevek, česar tožena stranka ni prerekala. Razlog, zakaj se je tožnik odločil za umik tožbe, ni pomemben. Ker tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi, ampak šele po šestih mesecih, mu tožena stranka ni dolžna povrniti stroškov postopka. Po sodni praksi bi bil takojšen umik v roku 8 dni (Cpg 59/2017) oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka (I Cpg 1308/2015). Tožena stranka se sklicuje še na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz 188. člena ZPP. Izpodbijani sklep je napačen in tudi pomanjkljiv, ker sodišče ni pojasnilo, kaj pomeni takoj po izpolnitvi zahtevka. Sicer pa je napačno odločilo tudi o višini stroškov – tožniku je za vlogo z dne 17. 1. 2018 napačno priznalo 150 točk, namesto kvečjemu 50 točk, saj ne gre za vsebinsko vlogo. Prav tako ta vloga niti ni bila potrebna. Predlaga, da se tožniku naloži povračilo njenih stroškov postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

6. Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V predmetni zadevi je potrebno o stroških postopka odločiti tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici izpolnitve zahtevka umaknili tožbo, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi, pač pa nekaj mesecev kasneje - po seznanitvi z izpolnitvijo, zlasti pa v vmesnem času niso bila opravljena druga procesna dejanja strank (npr. Pdp 412/2018), ni še bila razpisana glavna obravnava niti niso nastali nobeni dodatni stroški. Sodišče prve stopnje je, sklicujoč se na primer I Cpg 1091/2015, utemeljeno izpostavilo tudi okoliščino, da je bila tožena stranka v roku 15 dni za podajo soglasja k umiku tožbe pasivna. Ne le, da se posledično šteje, da je privolila v umik tožbe (188. člen ZPP), pač pa je pomembno tudi to, da ni prerekala tožnikovih navedb iz umika tožbe, ki se nanašajo na kasnejšo seznanitev z izpolnitvijo zahtevka. Za presojo pravilne uporabe prvega odstavka 158. člena ZPP torej nista primerljivi zadevi, v katerih je prišlo do umika tožbe v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka (kot v primeru Cpg 59/2017) oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka (kot v primeru I Cpg 1308/2015). Prav tako je za vprašanje, kaj pomeni ''takoj'' iz prvega odstavka 158. člena ZPP, nerelevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.

7. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno naložilo toženi stranki povračilo tožnikovih stroškov postopka. Pri tem je pravilno uporabilo določila Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.), zlasti 2. točko tar. št. 15 OT v zvezi s pripravljalno vlogo z dne 17. 1. 2018, glede česar pritožba neutemeljeno trdi, da ne gre za vsebinsko oziroma za obrazloženo vlogo v smislu navedenega določila OT, za katero je sodišče tožniku utemeljeno priznalo 150 točk. Prav tako ne drži, da vloga ni bila potrebna. V njej je namreč tožnik toženo stranko pozval k pojasnilu glede domnevnega plačila po odredbi ministrice z dne 27. 6. 2017 in ravno v posledici izpolnitve, ki je sledila, je prišlo do zaključka predmetnega spora.

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožnik pa zato, ker njegov odgovor na pritožbo ni bil potreben za odločitev o pritožbi (154. in 165. člen ZPP).