Jedro

Zakon o lokalnih volitvah v 51. členu govori o članih stranke, torej o množinski obliki, kar v slovenskem jeziku pomeni, da morajo pri določanju kandidature sodelovati najmanj trije člani, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, v kateri kandidirajo. V obravnavanem primeru pa je pri določanju navedene kandidature sodeloval samo en član s stalnim prebivališčem v zadevni občini, kar je, glede na navedeno razlago 51. člena Zakona o lokalnih volitvah, premalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je občinska volilna komisija občine Mirna Peč v celoti zavrnila kandidature politične stranke A. za volitve članov občinskega sveta Občine Mirna Peč v volilni enoti št. 4. 2. V obrazložitvi navaja, da je bila kandidatura vložena po 72. členu Zakona o lokalnih volitvah (ZLV). Nato navaja listine, ki so bile h kandidaturi priložene. Pri preizkusu kandidature je ugotovila, da je v kandidaturo stranke za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti št. 4 vpisan en kandidat, ki je dobil s pravili predpisano večino in ima pasivno volilno pravico, to je stalno prebivališče v občini oziroma v volilni enoti. Sklicuje se na 51. člen ZLV. Pri preizkusu zakonitosti vložene kandidature ugotavlja, da so bila kršena določila 51. člena ZLV, ker so pravila stranke v nasprotju z določbo 51. člena ZLV, ker pri določanju kandidature oziroma kandidatov niso sodelovali najmanj trije člani stranke s stalnim prebivališčem v občini Mirna Peč, ampak je sodeloval le en član stranke s stalnim bivališčem v tej občini. Kršen je bil 51. člen ZLV, ker je pri določanju kandidature potrebno sodelovanje več članov stranke (množina), ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. To potrjuje tudi sodba Upravnega sodišča št. III U 417/2010 z dne 19. 9. 2010. 3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V pritožbi navaja, da v zakonu ni navedeno minimalno število članov stranke, ki morajo določiti listo in zato zaradi ostrih posledic, ki so zadele člane stranke, volilce in demokratični proces, ocenjuje, da je odločba nedopustna in potrebna odprave. Na spletni strani Ministrstva za javno upravo so bila v mesecu septembru objavljena navodila, relevantna za njihove priprave na volitve, kjer je bilo zapisano, da najmanjše število članov stranke v občini ni določeno, da je lahko določeno s strankarskimi pravili, v nobenem primeru pa ne more biti enako nič. Ta dokument je bil dne 16. 10. 2018 spremenjen in vanj dodana sodba Upravnega sodišča, da morajo biti nujno vsaj trije člani, ki potrjujejo kandidatne liste. Dokumenta pri svojih volilnih opravilih niso mogli več upoštevati, ker je bilo za to prepozno. Tudi v instruktivnih obrazcih in v navodilih, ki jih je za občinske volilne komisije na svoji spletni strani objavila državna volilna komisija, ni bilo objavljeno, da se morajo občinske volilne komisije ravnati po pravilu, da morajo biti nujno vsaj trije člani stranke, ki potrjujejo kandidatne liste. Takšna razlaga je še posebej problematična za manjše občine. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne občinski volilni komisiji občine Mirna Peč v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala volilni spis, medtem ko odgovora na pritožbo ni podala.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnik s pritožbo izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je le-ta v celoti zavrnila kandidature politične stranke A. za volitve članov občinskega sveta Občine Mirna Peč v volilni enoti št. 4. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo 51. člena ZLV.

7. V 51. členu ZLV je določeno, da politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili, da smejo pri določanju kandidatov sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini in da kandidate določijo s tajnim glasovanjem.

8. Iz seznama udeležencev pri delu organa politične stranke, ki je določil kandidaturo/listo kandidatov za lokalne volitve, ki je priloga zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil kandidaturo(e) za člana občinskega sveta, ki sta oba sestavni del volilnih spisov, je razvidno, da je pri določitvi kandidature za volitve članov občinskega sveta občine Mirna Peč sodeloval samo B.B. - sedaj pritožnik.

9. To sodišče je v bistveno primerljivi zadevi, to je v zadevi III U 417/2010 z dne 19. 9. 2010, na katero se tožena stranka sklicuje v svoji obrazložitvi, v zvezi z razlago 51. člena ZLV, ob upoštevanju stališč Ustavnega sodišča, izraženega v odločbah št. Up-630/02-11 z dne 28. 10. 2002 in Up-634/02-9 z dne 28. 10. 2002, da mora pri sestavljanju kandidatur sodelovati več članov sveta stranke iz občine, na katere se nanaša kandidatura (Ustavno sodišče je torej uporabilo množinsko obliko), sprejelo stališče, da 51. člen ZLV govori o članih stranke, torej o množinski obliki, kar v slovenskem jeziku pomeni, da morajo pri določanju kandidature sodelovati najmanj trije člani, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, v kateri kandidirajo. Sodišče zato tudi v konkretnem primeru ne vidi razlogov za drugačno stališče kot ga je zavzelo v zgoraj navedeni sodbi. V obravnavanem primeru pa je pri določanju navedene kandidature sodeloval samo en član s stalnim prebivališčem v zadevni občini, kar je, glede na navedeno razlago 51. člena ZLV, premalo.

10. Glede na navedeno je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Res je, da določbe ZLV ne določajo števila članov stranke, ki podprejo kandidaturo, določa pa ta zakon v 54. členu potrebno število podpisov za kandidate za člane občinskega sveta v posamezni volilni enoti, ki se določajo s podpisovanjem skupine volilcev, ki je tudi ena izmed možnosti za oblikovanje kandidatne liste. Zato ni v nasprotju z načelom demokratičnosti, da je 51. člen ZLV mogoče razumeti tako, da pri določanju kandidatov ne more sodelovati samo en član stranke, ampak da jih mora biti več oziroma najmanj trije.

11. Sodišče je zato pritožbo pritožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Ker je sodišče pritožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.