Jedro

Pri reševanju sporov iz razmerij med starši in otroci dopušča ZPP tudi še v pritožbenem postopku navajanje novih dejstev in predlaganje dokazov zanje, vendar tudi v teh sporih velja splošno načelo pravdnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu, kot ga opredeljuje 7. člen ZPP (razpravno načelo). Stranka mora torej sama zatrditi pravno relevantna dejstva, v dokaz teh trditev pa mora (sama) predlagati tudi dokaze.

Sodišče samo namreč nima znanja, da bi lahko ocenilo, ali je toženec zaradi uživanja (v pritožbi navedenih) zdravil pridobitno nesposoben (oziroma nezmožen pridobivati sredstva za plačevanje preživnine). Glede tega vprašanja bi moral pritožnik predlagati mnenje zdravnika oziroma izvedenca, ki bi lahko v skladu s pravili svoje stroke nanj odgovoril.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo drugega in tretjega tožnika dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo prvi tožnici (1. točka izreka sodbe) ter določilo njuno stalno prebivališče na naslovu Ž. (2. točka izreka sodbe). Tožencu je naložilo plačilo preživnine v višini 75 EUR mesečno za drugega tožnika in enako za tretjega tožnika (3. točka izreka sodbe). V 4. točki izreka je sodišče prve stopnje odločilo, da se stiki med drugim in tretjim tožnikom ter tožencem izvršujejo po dogovoru in pod nadzorom CSD Kranj, pri čemer sta oba starša dolžna slediti navodilom, kot jih bo pripravil strokovni tim CSD. V 5. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Tožena stranka je v svoji pravočasni pritožbi zoper sodbo navedla, da je v zaporu od leta 2002, pri čemer se večinoma nahaja v ambulantnem delu zapora in uživa veliko psihotičnih zdravil. Obljublja, da bo, če se mu bo po prestani kazni finančno stanje izboljšalo, materialno poskrbel za oba otroka. Sedaj je na prestajanju kazni in nima nobenih denarnih prilivov. Še sam se težko preživlja. Prav tako tudi delati ne more, saj je v ambulantnem oddelku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o zakonski zvezi iz družinskih razmerjih (ZZZDR) v 129. členu določa, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri reševanju sporov iz razmerij med starši in otroci dopušča Zakon o pravdnem postopku (ZPP) tudi še v pritožbenem postopku navajanje novih dejstev in predlaganje dokazov zanje (414. člen ZPP). Vendar tudi v teh sporih velja splošno načelo pravdnega postopka o trditvenem in dokaznem bremenu, kot ga opredeljuje 7. člen ZPP (razpravno načelo). Stranka mora torej sama zatrditi pravno relevantna dejstva, v dokaz teh trditev pa mora (sama) predlagati tudi dokaze (tako npr. tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 246/2004 z dne 8.7.2004).(1)

5. Pritožnik se s tem, ko v pritožbi zatrjuje, da se večinoma nahaja v ambulantnem delu zapora in da uživa veliko psihotičnih zdravil, smiselno sklicuje na svojo nezmožnost pridobivanja sredstev za plačevanje preživnine. Kot dokaz, s katerim naj bi sodišče ugotovilo resničnost njegovih navedb, predlaga poizvedbe v zavodski ambulanti. V zvezi s tem pritožbeno sodišče poudarja, da četudi bi sodišče (prve stopnje) v zavodski ambulanti opravilo poizvedbe o tem, kje se pritožnik zdravi, v kakšnem časovnem obsegu in katera zdravila uživa, (zgolj) s temi pridobljenimi informacijami ne bi moglo ugotoviti, ali je slednji zaradi svojega zdravstvenega stanja tudi res pridobitno nesposoben. Sodišče samo namreč nima znanja, da bi lahko ocenilo, ali je zaradi uživanja (v pritožbi navedenih) zdravil, slednji pridobitno nesposoben (oziroma nezmožen pridobivati sredstva za plačevanje preživnine). Glede tega vprašanja bi moral pritožnik predlagati mnenje zdravnika oziroma izvedenca, ki bi lahko v skladu s pravili svoje stroke nanj odgovoril. Splošno znano pa tudi je, da zdravljenje na ambulantnem oddelku ne vključuje stalne prisotnosti pacienta v ambulanti, saj gre za zdravljenje, ki se izvaja v okviru občasnih obiskov ambulante, kar samo po sebi nujno ne predstavlja ovire za opravljanje drugih dejavnosti.

6. Ker toženec v pritožbi ni predlagal ustreznega dokaza, s katerim bi lahko dokazal zatrjevano pridobitno nesposobnost, in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP).

(1) Le kadar gre za zaščito koristi in interesov otrok, oseb, ki same ne morejo skrbeti zase (pritožnik pa se sodi v to kategorijo), velja preiskovalno načelo, v okviru katerega lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih nobena stranka ne navaja in v ta namen izvaja tudi dokaze, ki niso bili predlagani s strani strank (tretji odstavek 408. člena ZPP).