Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na podlagi 1. odstavka 219. člena ZUP/86 je mogoče popraviti le pomote tehničnega značaja. S tem, da je tožena stranka s takim sklepom dodala izreku odločbe določene nepremičnine, ki se tudi vračajo, je posegla v pravni položaj, ki ga je ustvarila delna odločba, torej je to odločbo dopolnila. Ni šlo za popravo napake tehnične narave, ki bi dopuščala izdajo sklepa po 219. členu ZUP/86.
Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za kulturo z dne 4. 7. 2002 odpravi.
Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom v delni odločbi z dne 5. 6. 2002, na koncu 1. točke izreka dodala alineo, ki se glasi: "v last in posest arkadni hodnik v pritličju v izmeri 72,20 m2". V obrazložitvi je navedla, da jo je po izdani delni odločbi vlagateljica A. A. z dopisom z dne 2. 7. 2002 obvestila, da v izreku odločbe ni bilo odločeno o vrnitvi arkadnega hodnika v pritličju stavbe. Po pregledu odločbe in spisa je ugotovila, da je pri izdelavi odločbe dejansko prišlo do pisne napake tako, da je v izreku izpadel del teksta, medtem ko je v obrazložitvi odločbe ta del stavbe obravnavan kot del, ki se vrača v naravi.
Tožeča stranka v tožbi prereka stališče tožene stranke, da naj bi šlo za pomoto, katero bi bilo mogoče popraviti na podlagi 219. člena ZUP/86. Ker so se v izreku odločbe s sklepom dodajale določene stvari, ki se vračajo, se je s tem zanjo odločba bistveno spremenila. Ne glede na to, da se v odločbi obrazlaga tudi vrnitev dela pritličja stavbe v izmeri 72,20 m2, ne gre za napako, saj postane pravnomočen samo izrek in ne obrazložitev. Iz obrazložitve na 4. strani, kjer se navaja, da bo v nadaljevanju postopka treba odločiti še o odškodnini za poslovne prostore v pritličju, ki so bili spremenjeni v arkade, pa se lahko sklepa, da ni šlo za pomoto, temveč da upravni organ ni odločil o vrnitvi arkadnih prostorov v last in posest. Obrazložitev odločbe je napisana tako, kot da bi šlo za odškodnino zaradi nevračanja nepremičnine v last in posest. Sicer pa bi organ moral govoriti o bistvenem zmanjšanju ali povečanju vrednosti celotne nepremičnine, in ni mogoče računati odškodnine parcialno za dva prostora. Nejasna je tudi sama cenitev, cenilec pa ne more reševati pravnih vprašanj. Organ bi torej moral pravilno ugotavljati bistveno zmanjšanje ali povečanje vrednosti celotne nepremičnine in šele nato odškodnino. Odškodninski zavezanec pa po ZDen ni Mestna občina A. Tožeča stranka ugovarja tudi vrnitvi arkad v last in posest, ker te predstavljajo javno površino, namenjeno prehodu, kar je splošno znano dejstvo, ki ga ni treba dokazovati. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki vrne odločanje o arkadah v ponoven postopek.
Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila. Stranka z interesom v tem postopku A. A. je v odgovoru na tožbo navedla, da z izdajo sklepa tožena stranka ni zagrešila kršitve pravil postopka. Prav tako ni kršitve materialne zakonodaje v zvezi z vrnitvijo hodnika v last in posest, ker ne drži, da bi bila to javna površina. V pritličju stavbe so se nahajali poslovni prostori, po nacionalizaciji so bile odstranjene nekatere vmesne stene, zaradi česar je bila vrednost stavbe bistveno zmanjšana. Iz vpisov v zemljiški knjigi je razvidno, da prostori prehoda niso bili prekategorizirani v javno dobro. Tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza o spremembi namembnosti teh prostorov v javno površino, čeprav je bila k temu večkrat pozvana.
Zastopnik javnega interesa je prijavil udeležbo v postopku.
Tožba je utemeljena.
Tožena stranka je izpodbijani sklep izdala na podlagi 219. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86), ki določa, da lahko organ, ki je izdal odločbo, oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, vsak čas popravi pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Na podlagi drugega odstavka navedenega člena je upravni organ dolžan izdati poseben sklep, zaznamek o popravi pa zapisati na izvirniku odločbe s podpisom uradne osebe, ki je podpisala sklep o popravi pomote. Po navedeni odločbi bi torej lahko tožena stranka izdala popravni sklep, če bi šlo za pomote tehnične narave. S popravo takšne pomote se ne ustvarja ničesar novega in tudi ne dopolnjuje odločba, ampak se s popravo doseže le to, da odločba izraža stanje, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo. Po presoji sodišča je tožena stranka z izdajo obravnavanega popravnega sklepa prekoračila pooblastila, ki jih ji daje zakon. V izreku delne odločbe z dne 5. 6. 2002, to pa je tisti del odločbe, s katerim se odloči o predmetu postopka (prvi odstavek 208. člena ZUP/86), ni odločeno o vrnitvi arkadnih hodnikov, ampak je tožena stranka v 9. točki napovedala le izdajo dopolnilne odločbe o odškodnini zaradi zmanjšanje vrednosti dela pritličja, ki je bil iz poslovnih prostorov spremenjen v arkade. Res je sicer na 4. strani obrazložitve navedeno, da za arkadni hodnik niso izkazane ovire za vrnitev v naravi, hkrati pa je ugotovljeno, da bo v nadaljevanju postopka treba odločiti še o odškodnini za poslovne prostore v pritličju v izmeri 72,20 m2, ki so bili spremenjeni v arkade. To pa po mnenju sodišča kaže, da je izrek delne odločbe z dne 5. 6. 2002 v nasprotju z obrazložitvijo oziroma, da so tudi razlogi obrazložitve nejasni. Tega pa s sklepom po 219. členu ZUP/86 ni mogoče popravljati. S tem da je tožena stranka s takim sklepom dodala izreku odločbe določene nepremičnine, ki se tudi vračajo, je posegla v pravni položaj, ki ga je ustvarila delna odločba, torej je to odločbo dopolnila. Zato ima tožena stranka prav, da ni šlo za popravo napake tehnične narave, ki bi dopuščala izdajo popravnega sklepa po 219. členu ZUP/86 in je moralo sodišče ta sklep tožene stranke odpraviti. Do drugih ugovorov tožeče stranke, ki se nanašajo na samo vračanje arkadnih hodnikov v last in posest, pa se sodišče ne opredeljuje, saj to ni stvar tega upravnega spora. O vračilu le teh bo morala tožena stranka odločiti z dopolnilno odločbo, katere izdajo je vlagateljica zahtevka A. A. zahtevala alternativno s popravo odločbe.
Ker je tožena stranka z izpodbijano odločbo kršila pravila postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 60. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, ne da bi zadevo vračalo toženi stranki v ponoven postopek, saj po navedenem stališču sodišča za izdajo popravnega sklepa tožena stranka ni imela podlage.