Jedro

Upnik lahko v predlogu za izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet poda predlog, da se dolžnikov dolžnik izjavi o tem, ali pripoznava zarubljeno terjatev in sicer kolikšen znesek, ter ali je njegova obveznost, da poravna to terjatev, pogojena z izpolnitvijo kakšne druge obveznosti. Vendar pa je v primeru, če banka ne ravna po predlogu in ne obvesti upnika o ovirah, predpisana le odškodninska odgovornost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo sklepa na podlagi 147. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Zoper sklep je upnik pravočasno vložil pritožbo. Navedel je, da je bila v sklepu o izvršbi banki naložena obveznost obvestila sodišča in upnika o morebitni oviri za realizacijo sklepa. Podlaga za to obveznost banke je v 2. in 3. odstavku 147. člena ZIZ. Banka pa tudi po poizvedbi sodišča ni dala niti minimalno potrebnih podatkov. Banka je nastopala tudi v nasprotju s pravili 2. odstavka 12. člena Zakona o plačilnem prometu. Sodišče je samoiniciativno opravilo poizvedbe. Za takšno ukrepanje sodišča ni bilo podlage. Priglasil je stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je upnik v obravnavanem primeru predlagal izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet. Po 136. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se za tovrstno izvršbo, uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače. Na podlagi citiranega določila je v tem postopku uporabljiv tudi 1. odstavek 111. člena ZIZ. Le-ta določa, da lahko upnik predlaga, da se dolžnikov dolžnik izjavi o tem, ali pripoznava zarubljeno terjatev in sicer kolikšen znesek, ter ali je njegova obveznost, da poravna to terjatev, pogojena z izpolnitvijo kakšne druge obveznosti.

Temu smiselen predlog lahko upnik torej poda tudi v predlogu za izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. To izhaja tudi iz 3. odstavka 141. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v predlogu za izvršbo upnik tak predlog tudi podal. Sodišče je izdalo sklep o izvršbi, v katerem je bil omenjeni predlog vsebovan in ga posredovalo banki.

Vendar pa je v primeru, če banka ne ravna po predlogu in ne obvesti upnika o ovirah, predpisana le odškodninska odgovornost (1. odstavek 112. člena ZIZ in 2. odstavek 147. člena ZIZ). Nima pa ta kršitev take posledice, kot jo uveljavlja upnik.

Poravnava denarne terjatve po 1. odstavku 134. člena ZIZ, ki se uporablja tudi v postopku izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni pormet (1. odstavek 147. člena ZIZ), je predpisana samo za primere, ko bi banka lahko zarubila sredstva in jih prenesla na upnikov račun, pa jih ni, ne pa za primere, ko je opustila zahtevano obvestilo o eventualnih ovirah za izvršbo.

Določbe Zakona o plačilnem prometu (ZPlaP) pa tudi niso uporabljive, saj se sankcije predvidene v 2. odstavku 12. člena nanašajo le na plačilne naloge.

Citirani člen namreč določa, da je izvajalec plačilnega prometa dolžan izvršiti plačila na podlagi plačilnih nalogov imetnika transakcijskega računa ali na podlagi izvršljivih sodnih, davčnih in drugih upravnih odločb, če ima imetnik transakcijskega računa na računu kritje. Navedena določba torej loči med izvršitvijo plačila na podlagi plačilnega naloga in na podlagi izvršljive sodne odločbe.

V nadaljevanju pa določa, da če izvajalec plačilnega prometa ne zavrne izvršljivega plačilnega naloga do izteka roka, v katerem mora obvestiti imetnika transakcijskega računa o zavrnitvi sprejema naloga, se šteje, da je plačilni nalog sprejel in ga je dolžna izvršiti tudi, če imetnik transakcijskega računa za izplačilo nima kritja.

Opisano posledico določa zakon torej le za primere, ko je treba izvršiti plačilo na podlagi izvršljivega plačilnega naloga. Kaj je plačilni nalog po ZPlaP pa je določeno v 5. točki 3. člena. Obveznosti določene v 2. odstavku 12. člena ZPlaP veljajo torej le za naloge imetnika transakcijskega računa. Niso pa določene te obveznosti tudi za primere, ko je treba izvršiti plačilo na podlagi izvršljive sodne odločbe. Obveznosti organizacije za plačilni promet pri izvršbi sodnih odločb so določene v ZIZ.

Le-ta pa v 141. členu določa, da organizacija za plačilni promet poravna terjatve po vrstnem redu, kot je prejela sklepe o izvršbi. Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi na dolžnikovem računu ni sredstev, ali če dolžnik zaradi vezave s sredstvi na računu ne more razpolagati, obdrži organizacija za plačilni promet sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi poplačilo, ko sredstva prispejo na račun oziroma ko dolžnik dobi pravico z njimi razpolagati. ZIZ torej v opisani situaciji organizaciji za plačilni promet pri izvršbi sklepov o izvršbi, ne predpisuje takih obveznosti, kot so določene v 2. odstavku 12. člena ZPlaP.

Trditev pritožnika, da sodišče ni imelo podlage za opravo poizvedb pri banki, ne drži. Sodišča je namreč ravnalo skladno s 3. odstavkom 147. člena ZIZ.

Odločitev sodišča je bila pravilna in zakonita. Zato je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških upnika temelji na določilu 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ.