Jedro

Verjetnosti obstoja terjatve, glede na pravnomočno odločitev sodišča o glavni stvari (nezakonitost premestitve), ni več mogoče presojati, saj je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je premestitev nezakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v točki I izreka zavrnilo ugovor po izteku roka tožene stranke z dne 12. 11. 2021 zoper sklep o začasni odredbi opr. št. I Pd 828/2020 z dne 16. 11. 2020 (v povezavi s sklepom opr. št. I Pd 828/2020 z dne 2. 12. 2020 in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 628/2020 z dne 23. 12. 2020) in v točki II izreka sklenilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zoper sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ugovoru po izteku roka tožene stranke z dne 12. 11. 2021 zoper sklep o začasni odredbi opr. št. I Pd 828/2020 z dne 16. 11. 2020 v povezavi s sklepom opr. št. I Pd 828/2020 z dne 2. 12. 2020 in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 628/2020 z dne 23. 12. 2020 ugodi, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka tožene stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 8–dnevnega paricijskega roka do plačila. Kljub temu, da je bilo o sporu dne 9. 11. 2021 pravnomočno odločeno, je imela tožena stranka pravni interes za vložitev ugovora po izteku roka dne 12. 11. 2021 in ga ima tudi ob vložitvi pritožbe. Sodišče bi moralo utemeljenost podanega ugovora presojati po vsebini in ugovoru po izteku roka ugoditi, saj je s podano pravnomočnostjo odločitve v sporu odpadla podlaga za izdano začasno odredbo. S sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-G, Ur. l. RS, št. 172/2021) z dnem 13. 11. 2021 je bil v 20. členu črtan 49. člen ZODPol in delovno mesto direktorja A, ki je notranja organizacijska enota Uprave B., ni več položajno delovno mesto, ampak delovno mesto notranje organizacijske enote v organu v sestavi. Ker direktorja A. ni mogoče izbrati na neobstoječe delovno mesto, ne drži stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bila izbira po javnem natečaju za direktorja A. v Policiji zgolj zadržana, in bi se lahko še vedno, ne glede na začetek veljavnosti novega ZODPol-G na podlagi posebnega javnega natečaja, izvedla izbira. Ker to ni mogoče, je zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu materialnopravno napačen.

3. Tožnik je v odgovoru na pritožbo navedel, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, zato s pritožbo zatrjevane kršitve niso podane. Pritožba je neutemeljena, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov navedenih v pritožbi in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po opravljenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Odločitev je materialno pravno pravilna.

6. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je sprejelo izpodbijano odločitev.

7. Tožena stranka je dne 12. 11. 2021 vložila ugovor po izteku roka zoper sklep sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 828/2020 z dne 2. 12. 2020, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper izdano začasno odredbo z dne 16. 11. 2020, v povezavi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 628/2020 z dne 23. 12. 2020. Sodišče prve stopnje je na podlagi njenih navedb pravilno štelo, da vlaga ugovor zoper sklep o začasni odredbi opr. št. I Pd 828/2020 z dne 16. 11. 2020 v povezavi s sklepom I Pd 828/2020 z dne 2. 12. 2020 in sklepom višjega sodišča opr. št. Pdp 628/2020 z dne 23. 12. 2020. Ker je bila po izdani začasni odredbi zadržana izbira kandidata po javnem natečaju za direktorja A. v Policiji, C. upravi, Upravi B., ki je bil objavljen dne 27. 10. 2020, in toženi stranki prepovedana izbira kandidata za direktorja A. v Policiji, C. upravi, Upravi B. še za čas do 60 dni po pravnomočni razrešitvi tega individualnega delovnega spora, ki je postala pravnomočna dne 9. 11. 2021 (odločitev sodišča prve stopnje z dne 2. 7. 2021 je bila potrjena s sodbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 557/2021 z dne 9. 11. 2021), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podani ugovor po izteku roka pravočasen.

8. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da verjetnosti obstoja terjatve, glede na pravnomočno odločitev sodišča o glavni stvari (nezakonitost premestitve), ni več mogoče presojati, saj je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je premestitev nezakonita.

9. Pravilna pa je tudi ugotovitev, da je bila s sklepom o izdaji začasne odredbe izbira po javnem natečaju za direktorja A. v Policiji, C. upravi, Upravi B. objavljenem dne 27. 10. 2020 zgolj zadržana. Ker postopek ni bil nikoli ustavljen in tega tožena stranka niti ne zatrjuje, bi se še vedno, ne glede na veljavnost novega ZODPol-G (in tudi če bi bil sklep o izdani začasni odredbi razveljavljen), lahko izvedla izbira kandidata.

10. Sodišče prve stopnje se je že v izpodbijanem sklepu pravilno opredelilo do navedb tožene stranke, ki jih ponavlja v pritožbi, in o zadevi tudi materialno pravno pravilno odločilo, da je dne 12. 11. 2021 s strani tožene stranke podani ugovor po izteku roka neutemeljen.

11. Ker je pritožba tožene stranke neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP). Presojalo je pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 165., 154. in 155. členu ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške, tožnik pa sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim k odločitvi o pritožbi ni bistveno pripomogel.