15. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Davorja Korena iz Šempetra, Petra Kruljca iz Ljubljane in Janeza Škulja iz Velikih Lašč na seji dne 15. aprila 2004

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 11. člena in prvega odstavka 84. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 61/2000) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 16. člena Zakona o orožju se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki vlagajo pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 84. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1), ki nalaga imetnikom listin za posest ali nošenje orožja, izdanih na podlagi starega zakona o orožju, da jih morajo v roku dveh let po uveljavitvi zakona zamenjati za ustrezne orožne listine po ZOro- 1. Izpodbijajo tudi tretji odstavek 11. člena ZOro-1, ki omejuje časovno veljavnost orožnih listin. Pravica imetnikov listin za posest ali nošenja orožja po starem zakonu ni bila časovno omejena, ZOro-1 pa to pravico časovno omejuje tudi tistim, ki so jo pridobili po prejšnjem zakonu. Takšna ureditev naj bi posegla v pridobljene pravice imetnikov pravice do posesti ali nošenja orožja ter bila arbitrarna in diskriminatorna. Zato naj bi bila v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo kot enim izmed načel pravne države (2. člena Ustave), z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena), s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov (drugi odstavek 155. člena Ustave) ter z načelom pravnomočnosti (158. člena Ustave). Po mnenju pobudnika dr. Petra Kruljca tudi ni nujno potrebna za zasledovanje ciljev zakona.

Pobudnika Davor Koren in dr. Peter Kruljc predlagata Ustavnemu sodišču, naj do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb.

2.Dr. Peter Kruljc izpodbija tudi drugi odstavek 16. člena ZOro- 1, ki postavlja pravno fikcijo nezanesljivosti v primeru odvisnosti od alkohola ali mamil. Ta določba naj bi bila nejasna in nedoločena, ker prepušča polno diskrecijsko pravico upravnemu organu, zato naj bi bila v neskladju z ustavnima načeloma zakonitosti in varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave). Prav tako naj bi posegala v osebno sfero posameznika in bila zato v neskladju s pravico do človekove osebnosti in dostojanstva (34. člen ustave).

3.Pobudniki izkazujejo pravni interes s tem, da imajo dovoljenje za posest orožja oziroma orožni list.

4.Državni zbor na pobudo za oceno ustavnosti ni odgovoril. Vlada v svojem mnenju pobudi nasprotuje in trdi, da je orožje predmet, ki lahko pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi ter javnega reda in da ima zato zakonodajalec pravico na novo urediti oziroma spremeniti pogoje za nabavo, posest in nošenje orožja. Da bi se preprečile negativne posledice posesti orožja, se promet orožja pogojuje z različnimi ukrepi, pooblašča pristojni državni organ za odvzem pravice do posesti ali nošenje orožja ter nalaga imetnikom starih listin, da jih zamenjajo za nove. Vlada tudi navaja, da se pri zamenjavi listin po prvem odstavku 84. člena ZOro-1 ne preverja izpolnjevanja pogojev iz 14. člena Zakona. Drugi razlogi za zamenjavo listin so tudi, da ZOro-1 na novo ureja razvrstitev in kategorizacijo orožja, zato morajo biti podatki v evidencah usklajeni z dejanskim stanjem, ter da predstavlja po ZOro-1 orožni list osebni dokument v smislu 1. in 2. člena Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 75/97 - ZOIzk).

B.

5.Ustavno sodišče je zaradi skupnega obravnavanja in odločanja vse pobude združilo.

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

7.Vsi pobudniki izkazujejo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 11. člena in prvega odstavka 84. člena ZOro-1, dr. Peter Kruljc pa ga ne izkazuje za oceno ustavnosti drugega odstavka 16. člena ZOro-1. Ta določba opredeljuje pogoj zanesljivosti za izdajo orožnega lista. Pogoji za izdajo orožnega lista se preverjajo šele ob ponovni vlogi za izdajo orožne listine po izteku njene veljavnosti, ne pa že ob zamenjavi listin po prvem odstavku 84. člena Zakona.

Razveljavitev izpodbijane določbe tako ne bi privedla do izboljšanja pravnega položaja pobudnika v postopku zamenjave listine. Ker pobudnik dr. Kruljc za izpodbijanje navedene določbe ne izkazuje pravnega interesa, je Ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo.

8.Po prvem odstavku 84. člena ZOro-1 morajo imetniki listin za posest ali nošenje orožja, izdanih na podlagi Zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 in nasl. - ZOro), v roku dveh let po uveljavitvi ZOro-1 zamenjati te listine za ustrezno orožno listino po tem zakonu. Tretji odstavek 11. člena ZOro-1 pa določa, da orožni list dovoljuje posamezniku posest in nošenje vpisanega kosa orožja in se izda za lovsko in športno orožje z veljavnostjo desetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo petih let.

9.Ustava izrecno varuje pridobljene pravice le zoper zakonske posege z učinkom za nazaj (drugi odstavek 155. člena Ustave). To pa ne pomeni, da varstvo že pridobljenih pravic zoper zakonske posege za čas po uveljavitvi zakona, kar se označuje tudi kot neprava retroaktivnost, v našem ustavnem sistemu ni zagotovljeno. Zagotovljeno je v okviru načel pravne države iz 2. člena Ustave. Med takšna načela je treba šteti v okviru širšega pojma pravne varnosti tudi načelo varstva zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od ustavnih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo pravic zoper morebitne omejitve in druge posege, to načelo nima absolutne veljave in je v večji meri kot posamezne ustavne pravice dostopno možnim omejitvam, torej temu, da je v primeru konflikta oziroma kolizije med tem in drugimi ustavnimi načeli oziroma dobrinami treba v t. i. tehtanju dobrin presoditi, kateri izmed ustavno varovanih dobrin je v posameznem spornem primeru treba dati prednost.

10.V določbah tretjega odstavka 11. člena in prvega odstavka 84. člena Zoro-1 gre za t. i. nepravo retroaktivnost, saj zakon velja od dneva uveljavitve naprej. V obravnavanem primeru je bilo z omejitvijo pravice do posesti in nošenja orožja na določen čas, ki se nanaša tudi na že podeljene pravice, načelo varstva zaupanja v pravo sicer prizadeto, vendar je ta poseg v javnem interesu, da se zagotovi varstvo drugim dobrinam, ki jim je treba dati prednost. Te dobrine, ki jih varuje ZOro-1 (1. člen) in zaradi katerih Zakon tudi zaostruje pogoje za izdajo orožnih listin, so varovanje življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda. Po oceni Ustavnega sodišča so ti razlogi zakonodajalca utemeljeni v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Ker časovna omejitev pravice do posesti in nošenja orožja zahteva ponovno preverjanje izpolnjevanja pogojev za izdajo listine ob vložitvi vloge za njeno podaljšanje, se s tem ukrepom zagotavlja večje varstvo omenjenih dobrin. Prav tako je s takšno ureditvijo dosežen večji obsega varstva navedenih dobrin kot zgolj z zakonskim ukrepom odvzema orožja in orožne listine zaradi neizpolnjevanja pogojev. Ta namreč ne zagotavlja sistematičnega in rednega preverjanja izpolnjevanja pogojev, predvsem pa pogoja zanesljivosti ter opravljenega zdravniškega pregleda pri vseh, ki imajo oziroma želijo imeti orožno listino. Prav tako je zamenjava starih listin za nove potrebna tudi iz drugih razlogov, ki jih navaja Vlada in so v javno korist ter v korist državljanov. Iz navedenih razlogov šteje Ustavno sodišče izpodbijani poseg v načelo varstva zaupanja v pravo za ustavno dopusten. Zato so neutemeljeni očitki, da so izpodbijane določbe tretjega odstavka 11. člena in prvega odstavka 84. člena ZOro-1 v neskladju z 2. členom, z drugim odstavkom 155. člena in s 158. členom Ustave.

11.V drugem odstavku 14. člena Ustave vsebovano načelo enakosti pred zakonom zavezuje zakonodajalca, da enake položaje pravnih subjektov enako uredi, različne pa različno. Položaja oseb, ki posedujejo orožje brez veljavne listine ter jo želijo pridobiti, in oseb, ki takšno listino že imajo in jo želijo zamenjati za novo, je torej treba urediti različno. To je zakonodajalec tudi storil, ko je določil, da se pri izdaji ustrezne orožne listine imetnikom orožja, ki so ga posedovali brez veljavne listine, po tretjem odstavku 84. člena ZOro-1 preverja izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 14. člena, pri zamenjavi listin za nove po prvem odstavku 84. člena pa to ni potrebno. Zato so neutemeljeni očitki, da je izpodbijana ureditev v neskladju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

12.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 11. člena in prvega odstavka 84. člena ZOro-1 kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić