Jedro

Drugi odstavek 7. člena OT je treba razlagati tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje. Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje. Z vidika obrambe je pomembno, ali se obtožencu v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja očita manjše ali večje število dejanj. Od kriminalne količine (števila, narave in teže kaznivih dejanj, ki so sicer zajeta znotraj nadaljevanega kaznivega dejanja) pa je odvisna tudi izbira oziroma višina izrečene sankcije.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, II. točka izreka sklepa Okrožnega sodišča v Krškem, Bpp 264/2022 z dne 24. 5. 2022 se odpravi, in se zadeva v tem delu vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijanega sklepa

1.Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja v višini 427,31 EUR (1. točka izreka). V presežku je zavrnila tožnikov predlog (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 264/2022 z dne 20. 5. 2022 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu, in sicer v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem I K 12455/2015 z dne 13. 9. 2021. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik pravočasno priglasil stroške za opravljeno storitev brezplačne pravne pomoči ter da je tožnikov predlog delno utemeljen. Tožniku je v skladu s tar. št. 11/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) v zvezi s tar. št. 10/3 OT priznalo 750 točk za pritožbo. Na podlagi navedene sodbe Okrožnega sodišča v Krškem v kazenski zadevi je tožena stranka ugotovila, da je bil upravičenec do brezplačne pravne pomoči spoznan za krivega storitve dveh kaznivih dejanj oškodovanja upnikov v nadaljevanju in enega kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, kar so tri kazniva dejanja, zato je tožnik upravičen do 50 % povišanja nagrade skladno z drugim odstavkom 7. člena OT. Skupaj je tožena stranka priznala tožniku nagrado v vrednosti 1.125 točk, ki jo je v skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) znižala za polovico in tako znaša 562,5 točk. Na podlagi odmerjene nagrade brez znižanja je priznala še materialne stroške v vrednosti 21,25 točk, ki jih je prištela k znižani vrednosti nagrade. Skupaj z 22 % DDV tožniku pripada nagrada v višini 427,31 EUR.

Povzetek navedb strank

3.Tožnik je tožbo vložil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da spremeni izpodbijani sklep tako, da tožniku prizna še dodatno nagrado in stroške zastopanja v višini 130,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 31. 5. 2022 do plačila. Podrejeno predlaga, da se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

4.Iz tožbenih navedb izhaja, da je tožena stranka zmotno uporabila 2. točko 7. člena OT s tem, ko je tožniku priznala le 50 % povišanje za tri kazniva dejanja upravičenca do brezplačne pravne pomoči. Ni pravilna presoja, da gre povišanje za vsako nadaljnje očitano nadaljevano kaznivo dejanje, namesto za vsako nadaljnje očitano dejanje. Iz sodbe Okrožnega sodišča v Krškem, v zvezi s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izhaja, da je bil upravičenec obsojen za tri kazniva dejanja, ki so nadaljevana kazniva dejanja. Tako je bil upravičenec spoznan za krivega za več dejanj v sklopu enega nadaljevanega kaznivega dejanja, in sicer je bil pod točko I. izreka sodbe obsojen za kaznivo dejanje, ki sestavlja štiri dejanja, pod točko II. izreka za šest dejanj in pod točko III. izreka za najmanj tri dejanja, kar pomeni, da je bil obsojen za najmanj 13 dejanj v sklopu nadaljevalnih kaznivih dejanj. Tožnik je glede na število dejanj, za katere je bil obsojen upravičenec do brezplačne pravne pomoči, upravičen do 100 % povišanja. V OT ni podlage, da bi sodišče povišanje nagrade upoštevalo samo od večjega številka kaznivih dejanj.

5.V nadaljevanju tožnik trdi, da bi mu tožena stranka morala priznati 750 točk za sestavo pritožbe, 750 točk za povišanje nagrade ter prišteti materialne stroške v vrednosti 25 točk, tako je skupna nagrada 1525 točk oziroma v polovični vrednosti 762,50 točk. Ob upoštevanju DDV pa je razlika med priznano nagrado in dejansko upravičeno nagrado 130,84 EUR.

6.Tožena stranka in stranka z interesom nista odgovorili na tožbo.

Sodna presoja

K I. točki izreka

7.Tožba je utemeljena.

8.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da tožnik v tožbi po vsebini izpodbija le zavrnilni del izpodbijanega sklepa, zato je predmet postopka II. točka izreka izpodbijanega sklepa o zavrnitvi presežka priglašene nagrade in stroškov tožnika.

9.V obravnavani zadevi ni sporno, (1) da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 264/2022 z dne 20. 5. 2022 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Krškem I K 12455/2015 z dne 13. 9. 2021, (2) priznana nagrada za sestavo in vložitev pritožbe v vrednosti 750 točk po tar. št. 11/1 OT v zvezi s tar. št. 10/3 OT. Sporno je le vprašanje, ali gre v primeru obravnavanja nadaljevanega kaznivega dejanja za eno očitano dejanje (kot je to presodila tožena stranka), ali za več dejanj.

10.V času izdaje izpodbijanega sklepa veljavni drugi odstavek 7. člena OT določa, da se za zastopanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca, oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku skupna vrednost storitve zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.

11.Upravno sodišče je že sprejelo stališče, da je treba drugi odstavek 7. člena OT razlagati tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno kaznivo dejanje.

Za vsako posamezno dejanje v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja je namreč treba ugotavljati vse elemente kaznivega dejanja in njegove okoliščine, enako kot če to dejanje ne bi bilo sestavni del nadaljevanega kaznivega dejanja. Odvetnik mora torej pripraviti obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje. Takšno stališče je sprejeto predvsem zato, ker je z vidika obrambe pomembno, ali se obtožencu v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja očita manjše ali večje število dejanj. Od kriminalne količine (števila, narave in teže kaznivih dejanj, ki so sicer zajeta znotraj nadaljevanega kaznivega dejanja) pa je odvisna tudi izbira oziroma višina izrečene sankcije. Zato je tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabila drugi odstavek 7. člena OT.

Zato je tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabila drugi odstavek 7. člena OT.

12.Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo v II. točki izreka na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter v tem (zavrnilnem) delu zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem je vezana na materialno pravna stališča sodišča.

13.Odločitev je bila sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti na podlagi četrte točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

14.V obravnavani zadevi sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije; za to namreč niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, saj tožnik ne zatrjuje, da bi mu odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela težko popravljivo škodo.

K II. točki izreka

15.Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek plača tožena stranka.

16.Sodišče je priznalo stroške postopka v tem upravnem sporu po Pravilniku v skladu z navedenim tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1. V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika se tožniku priznajo stroški v višini 285,00 EUR, saj je sodišče ugodilo tožbi brez opravljene glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik. Z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) so skupni stroški postopka 347,70 EUR.

17.Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške v 15 dneh od vročitve sodbe. Obresti od zneska stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v sodno določenem roku za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 378. členom OZ). Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

-------------------------------

1Glej npr. sodbe Upravnega sodišča I U 1497/2021 z dne 3. 9. 2024 (8. točka obrazložitve), III U 297/2019 z dne 16. 9. 2024 (38. točka obrazložitve), II U 60/2021 z dne 15. 12. 2021 (8. in 9. točka obrazložitve.), U 51/2019 z dne 21. 10. 2021, III U 67/2019 z dne 18. 5. 2021, III U 157/2018 z dne 10. 7. 2020 in III U 294/2018 z dne 10. 7. 2020.

2Enako tudi načelno pravno mnenje sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja 1/2006, str.7 ).

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (2015) - člen 7, 7/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.