Jedro

Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnika s svojim predlogom ne izpolnjujeta pogojev po 41. členu ZVEtL-1. Trdita namreč, da sta lastnika garaže, št. 7950, pri čemer na zatrjevanem pripadajočem zemljišču kot lastnika te garaže nimata vknjižene lastninske pravice. Ta je vknjižena le v korist etažnih lastnikov stavbe, št. 689. Ker predlagatelja zahtevata ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k tej stavbi in garaži, morajo biti udeleženci postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča neizogibno tudi etažni lastniki stavbe, št. 689 (prvi odstavek 48. člena ZVEtL-1). Pri tem je v tej fazi bistveno, da za presojo obstoja procesne predpostavke za začetek in izvedbo postopka po 41. členu ZVEtL-1 ni pomembno, ali gre pri zahtevanem zemljišču zares za pripadajoče zemljišče stavbe v lasti lastnika stavbe ali ne, niti to, ali bo tej stavbi pripadajoče zemljišče sploh mogoče vknjižiti. Pomembno je le, da predlagatelj to zatrjuje. Ali to drži, pa je glavno vprašanje postopka, ki ga sodišče v fazi predhodnega preizkusa ne razrešuje.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi.

II.V ostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem, delu potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi z naslovom ..., z ID znakom 0000-689, in garaži z ID znakom 0000-7950, po parceli 346/2, k. o. X1 (I. tč. izreka), ter ustavilo postopek glede predloga predlagateljev za ugotovitev lastninske pravice na delu parcele, št. 347, in sklenilo, da se bo postopek po pravnomočnosti nadaljeval po pravilih pravdnega postopka (II. tč. izreka).

2.Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja in uveljavljata vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi s 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča3 ter 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Navajata, da je sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine za parceli 346/2 in 347 odločilo, da se obravnavata v ločenem postopku. Obe sta res vpisani kot pripadajoče zemljišče stavbi, št. 698, a na podlagi Uredbe o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije,5 ne ker bi bilo o tem pravnomočno odločeno. Prenos iz ročno vodene v elektronsko zemljiško knjigo ni bil opravljen pravilno in ne ustreza dejanskemu stanju. Sodišče je napačno navedlo, da sta bili parc. 346/2 in 347 pred vzpostavitvijo etažne lastnine vpisani kot splošni skupni del iste stavbe z začasno oznako 9010.

Iz vsebine predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča izhaja, da predlagatelja ne uveljavljata, da sta parceli 346/2 in 347 pripadajoče zemljišče k stavbi, št. 689, zato ne drži, da nimata pravne koristi za vodenje tega postopka. Zahtevata namreč ugotovitev drugačnega pripadajočega zemljišča, kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Uveljavljata absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Z zavrženjem predloga jima ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, s tem pa je bila kršena njuna pravica do sodnega varstva. Hkrati je bila kršena njuna pravica do izjave in do kontradiktornosti, ker jima sodišče ni vročilo odgovora prve nasprotne udeleženke na njun predlog.

Glede parc. 347 prvenstveno predlagata, da je ta del posebni skupni del v lasti vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe 698, št. 3, zato je napotitev na pravdo preuranjena. V poštev bi prišla šele v primeru zavrnitve predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Zavrženje predloga glede parc. 347 je arbitrarno, ker je sodišče spregledalo, da je bilo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine odločeno le o zemljišču pod stavbo, ker sta predlagatelja nasprotovala ugotovitvi, da je celotna takratna parc. 346 (sedaj 346/1 in 346/2) pripadajoče zemljišče. O ostalem zemljišču bi moralo sodišče odločiti v tem postopku.

3.Ostali udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožnika sta v postopku, ki se je vodil zaradi vzpostavitve etažne lastnine na stavbi, št. 689, predlagala ugotovitev, da je parcela, št. 346, skupno pripadajoče zemljišče k stavbi, št. 689, in h garaži, št. 7950, ter ugotovitev, da je del parcele, št. 347 (ki sta ga na skici, predloženi sodišču prve stopnje, označila z zeleno), last predlagateljev oz. posebni skupni del stavbe, št. 689, v lasti vsakokratnih lastnikov posameznega dela stavbe, št. 3. Sodišče je postopek razdružilo na postopek za vzpostavitev etažne lastnine (v katerem je vzpostavilo etažno lastnino na stavbi, št. 689, in kot pripadajoče zemljišče in splošni skupni del stavbe ugotovilo zemljišče pod stavbo, št. 346/1 6) in na postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi, št. 689, in garaži, št. 7950. Izpodbijan je končni sklep v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča.

6.Iz relevantnih dejanskih ugotovitev v izpodbijanem sklepu izhaja:

-da sta parceli, št. 346/2 in 347 v zemljiški knjigi že vpisani kot splošni skupni del stavbe, št. 689, in sta solastnina etažnih lastnikov te stavbe;

-da je sodišče na stavbi, št. 689, že vzpostavilo etažno lastnino, iz tega sklepa pa izhaja, da del parcele, št. 347 ne predstavlja posebnega skupnega dela, ki služi vsakokratnemu etažnemu lastniku posameznega dela št. 3;

-da predlagatelja nista predlagala, da se parcela, št. 347 ugotovi kot pripadajoče zemljišče določene oz. določenih stavb.

7.Na navedeno sodišče opira svoje zaključke, da predlagatelja ne izpolnjujeta pogojev za ta postopek po 41. členu ZVEtL-1, ker za to nimata pravnega interesa, in da predloga glede ugotovitve izključne lastninske pravice ni mogoče obravnavati po določbah ZVEtL-1.

Glede parcele, št. 346/2

8.Pritožba utemeljeno izpostavlja, da pritožnika predlagata nekaj drugega, kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Trdita torej, da nepremičninska evidenca ni usklajena z dejanskim stvarnopravnim položajem spornih nepremičnin. Parceli, št. 346/2 in 347 sta v zemljiški knjigi vpisani kot splošni skupni del stavbe, št. 689 (individualno pripadajoče zemljišče). Pritožnika pa predlagata ugotovitev, da je parcela, št. 346/2 skupno pripadajoče zemljišče dveh stavb - stavbe, št. 689 in garaže, št. 7950. Posledično jima ni mogoče odreči pravnega interesa za predlog, ki ga podajata in lahko privede do spremembe zemljiškoknjižnega stanja. Pravovarstveni interes, ki se varuje in uresničuje v postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča je namreč uskladitev zemljiške knjige z resničnim zunajknjižnim stvarnopravnim stanjem konkretnega zemljišča (2. tč. 1. člena in 41. člen ZVEtL-1).7

9.Zaključek, da pritožnika za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi, št. 689, nimata več pravnega interesa, ker etažni lastniki navedene stavbe v zemljiški knjigi že imajo vpisano lastninsko pravico na parc. št. 346/2, bi bil pravilen le v primeru, ko bi obstajala pravnomočna odločba, na podlagi katere bi bilo to zemljišče ugotovljeno kot pripadajoče zemljišče. V takem primeru bi namreč pravnomočnost te odločbe preprečevala vnovično odločanje o isti stvari.8 Izpodbijani sklep glede tega, ali takšna sodna odločba obstoji, nima ugotovitev. Hkrati ta sklep nima razlogov glede zavrženja predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča v delu, ki se nanaša na garažo, št. 7950 (bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1). Z zavrženjem predloga glede parcele, št. 346/1, pritožnikoma posledično odvzema pravico do obravnavanja pred sodiščem (bistvena kršitev določb postopka po 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

10.Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnika s svojim predlogom ne izpolnjujeta pogojev po 41. členu ZVEtL-1. Trdita namreč, da sta lastnika garaže, št. 7950, pri čemer na zatrjevanem pripadajočem zemljišču kot lastnika te garaže nimata vknjižene lastninske pravice. Ta je vknjižena le v korist etažnih lastnikov stavbe, št. 689. Ker predlagatelja zahtevata ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k tej stavbi in garaži, morajo biti udeleženci postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča neizogibno tudi etažni lastniki stavbe, št. 689 (prvi odstavek 48. člena ZVEtL-1). Pri tem je v tej fazi bistveno, da za presojo obstoja procesne predpostavke za začetek in izvedbo postopka po 41. členu ZVEtL-1 ni pomembno, ali gre pri zahtevanem zemljišču zares za pripadajoče zemljišče stavbe v lasti lastnika stavbe ali ne, niti to, ali bo tej stavbi pripadajoče zemljišče sploh mogoče vknjižiti. Pomembno je le, da predlagatelj to zatrjuje. Ali to drži, pa je glavno vprašanje postopka, ki ga sodišče v fazi predhodnega preizkusa ne razrešuje.9

Glede parcele, št. 347

11.Sodišče s končno odločbo v postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja stvarne pravice le, če med udeleženci ni spora o njihovem obstoju, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja te pravice, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka (drugi odstavek 50. člena ZVEtL-1). Domet presoje sodišča v postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 je torej omejen - nima pooblastila presojati med udeleženci spornega vprašanja obstoja lastninske pravice. Presoja o tem je pridržana pravdnemu sodišču.

12.V obravnavani zadevi gre za tak primer, ko nepravdno sodišče obstoja izključne lastninske pravice na delu zemljišča ne more presojati samo, ker v zvezi s tem med pritožnikoma in prvo nasprotno udeleženko, glede na vsebino njene vloge, obstoji spor. Že zgolj to pa zadostuje za sklep, da je odločitev, vsebovana v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, pravilna. Pritožbeni očitki v zvezi s tem so neutemeljeni. Poleg tega pritožnika grajata "napotitev na pravdo" in "zavrženje predloga glede parcele, št. 347", pri čemer izpodbijani sklep takih odločitev ne vsebuje.

13.O svojih procesnih in materialnopravnih upravičenjih se bosta imela pritožnika v nadaljevanju postopka možnost izjaviti pred sodiščem v pravdnem postopku. Zaradi navedenega v njuno pravico do izjave in kontradiktornega postopka s sprejemom in potrditvijo tega dela izpodbijane odločitve ni poseženo, kljub temu, da jima vloga prve nasprotne udeleženke predhodno ni bila vročena.

14.V zvezi s parcelo, št. 347, pritožnika sicer pravilno opozarjata, da sta predlagala tudi ugotovitev, da je del tega zemljišča posebni skupni del v lasti vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe 698, št. 3. Izpodbijani sklep odločitve o tem predlogu ne vsebuje. Sodišče o tem torej (še) ni odločilo. Glede na ugotovitev tega sklepa, da predlagatelja nista predlagala, da se parcela, št. 347 ugotovi kot pripadajoče zemljišče določene oz. določenih stavb, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pripadajoče zemljišče lahko bodisi splošni bodisi posebni skupni del stavbe v solastnini etažnih lastnikov stavbe, katere pripadajoče zemljišče se ugotavlja.10 Predlog pritožnikov za ugotovitev dela zemljišča kot posebni skupni del stavbe po vsebini smiselno predstavlja zatrjevanje pripadajočega zemljišča. S tem pa tudi izpolnjeno procesno predpostavko za izvedbo postopka ugotovitve pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi, št. 689, izhaja, da del parcele, št. 347 ne predstavlja posebnega skupnega dela, ki služi vsakokratnemu etažnemu lastniku posameznega dela št. 3 (bistvena kršitev določb postopka po 15. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).. Sodišče v postopku za vzpostavitev etažno lastnine stavbi, št. 689, o naravi zemljišča, parc. št. 347, ni odločalo.

Sklepno

15.Preostale pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče ni izrecno odgovorilo, niso pravno odločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 ter 42. členom ZNP-1).

16.Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka razveljavilo (3. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1). Vrnitev zadeve v nov postopek glede tega dela ni potrebna, ker je bil izpodbijani sklep izdan po uradni dolžnosti.11 V ostalem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem, delu potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

10M. T. Fajs (ur.), Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, 2023, str. 245.

10Prim. VSRS sklep II Ips 2/2023 z dne 17. 8. 2023.

11J. Zobec v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2005, str. 513.

Zveza:

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 41, 48, 48/1, 50, 50/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.