Jedro

Sodišče prve stopnje je sicer v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (nepravilno) zapisalo, da naj bi bila pritožba dovoljena, vendar to ne vpliva na pravico do pritožbe, saj sodišče stranki ne more dodeliti pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vlogo toženke z dne 20. 4. 2015 zavrglo, ker je toženka zamudila rok za vložitev dodatnega izvoda vloge, ki ji ga je sodišče določilo s sklepom z dne 29. 4. 2015 .

2. Zoper navedeni sklep je brez navedbe pritožbenih razlogov vložila laično pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče postopek prekine in sproži ustavnosodno presojo petega odstavka 108. člena ZPP oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in dovoli obravnavo vloge toženke. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V tovrstnih sporih veljajo posebna postopkovna pravila (ki so rezultat določenega kompromisa med radikalno uporabo načela de minimis non curat praetor in ustavne pravice do sodnega varstva(1)), ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni postopek. Tako je v prvem odstavku 447. člena ZPP izrecno določeno, da je v sporih majhne vrednosti dovoljena posebna pritožba samo zoper sklepe, s katerimi je postopek končan. V drugem odstavku istega člena pa je nadalje navedeno, da je druge sklepe, zoper katere bi sicer po ZPP bila dovoljena pritožba, dovoljeno izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je bil postopek končan.

5. Z izpodbijanim sklepom prvostopenjsko sodišče ni končalo postopka, prav tako v zadevi še ni izdalo končne odločbe(2), zato pritožba ni dovoljena Sodišče prve stopnje je sicer v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (nepravilno) zapisalo, da naj bi bila pritožba dovoljena, vendar to ne vpliva na pravico do pritožbe, saj sodišče stranki ne more dodeliti pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje. Stranka z napačnim pravnim poukom ne more pridobiti več pravic, kot ji po zakonu gredo(3). Tožnica bo odločitev o zavrženju njene vloge lahko izpodbijala šele v pritožbi zoper končno odločbo.

6. Vsebinsko obravnavanje pritožbe torej (zaenkrat) ni dopustno. Pritožbeno sodišče jo je zato na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 442. členom istega zakona kot nedovoljeno zavrglo.

Op. št. (1): N. Betetto: Postopek v sporih majhne vrednosti, Pravna praksa, 2002, št. 17, str. 15-18. Op. št. (2): To bo sodišče prve stopnje moralo storiti v nadaljevanju postopka.

Op. št. (3): To bi namreč lahko privedlo do neenakega obravnavanja strank zaradi neupoštevanja zakonskih določil, ter posledično kršitev 14. in 22. člena Ustave RS, glej N. Betetto, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, 2005, str. 119.