Jedro

Pod določilu 11. člena ZPPSL v stečajnem postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Niti v zakonu o izvršilnem postopku oz. pravdnem postopku in tudi ne v ZPPSL ni določila, da bi sodišče po uradni dolžnosti obravnavalo terjatve iz izvršilnega predloga oz. tožbe. Prav nasprotno - tekoči izvršilni in pravdni postopek se prekineta (vložen izvr. predlog zavrže), upniku pa je prepuščeno, da se odloči, ali bo uveljavljal terjatev v stečajnem postopku - to pa stori s pravočasno prijavo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča, ki je njegovo prijavo upniške terjatve v znesku 1,763.281,70 sit zavrglo. V pritožbi je navedel, da je že pred stečajem vložil za navedeno terjatev izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine, katerega je izvršilno sodišče zaradi začetega stečaja zavrglo dne 2.11.1994. Upnik roka za prijavo ni zamudil po svoji krivdi, ker je bil v dobri veri, da bo sodišče po uradni dolžnosti obravnavalo navedeno terjatev ali se vsaj pravočasno izjasnilo o zavrženju izvršilnega predloga.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je objavilo oklic o začetku stečajnega postopka v Uradnem listu RS dne 30.8.1994. Dvomesečni rok za priglasitev upniške terjatve iz 137. člena Zakona o prisilni poravnaci, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL) je potekel v sredo 2.11.1994. Upnik je dne 18.11.1994 prijavil terjatev - torej prepozno. Ker je navedeni zakonski rok prekluziven, pravica zahtevati poplačilo v stečajnem postopku preneha z potekom roka.

Glede na navedbe v pritožbi pa je še dodati: Pritožnik se sklicuje na to, da ni kriv za zamudo in smiselno uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje. Pod določilu 11. člena ZPPSL v stečajnem postopku ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.

Neglede na to, pa zamuda roka zaradi nepoznavanje prava predstavlja razlog, ki ga je pripisati malomarnosti, še zlasti, kadar je stranka pravna oseba. Niti v zakonu o izvršilnem postopku oz. pravdnem postopku in tudi ne v ZPPSL ni določila, da bi sodišče po uradni dolžnosti obravnavalo terjatve iz izvršilnega predloga oz. tožbe.

Prav nasprotno - tekoči izvršilni in pravdni postopek se prekineta (vložen izvr. predlog zavrže), upniku pa je prepuščeno, da se odloči, ali bo uveljavljal terjatev v stečajnem postopku - to pa stori s pravočasno prijavo.

Stečajni upnik nima pravice zahtevati povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi z udeležbo v stečajnem postopku, ker stečajni upnik ni stranka v smislu pravdnega postopka. Zato določb ZPP o stroških ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku. Slednji je po svoji pravni naravi nepravdni postopek za katerega velja, da udeleženci trpijo svoje stroške, razen če zakon določa drugače - 35. člen zakona o nepravdnem postopku. V stečajnem postopku le-ta določa povrnitev stroškov le tistim stečajnim upnikom, ki so člani upniškega odbora - 89. člen ZPPSL.