Up-284/97

24. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A., d.o.o., Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 24. 3. 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A., d.o.o. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 276/97-2 z dne 4. 9. 1997 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 867/96 z dne 11. 3. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Okrožno sodišče je zavrnilo tožbo ustavnega pritožnika za motenje posesti iz razloga, ker je bila v času trajanja motenjske pravde pravnomočno zaključena petitorna pravda in zoper ustavnega pritožnika predlagana izvršba. Višje sodišče je na podlagi pritožbe ustavnega pritožnika potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ustavni pritožnik meni, da mu je bila z izpodbijanima sklepoma, kršena ustavna pravica do enakosti pred zakonom (iz drugega odstavka 14. člena Ustave) in enako varstvo pravic (iz 22. člena Ustave), saj je Višje sodišče v konkretnem primeru uporabilo druga merila, kot pa v drugih primerih z enakim ali podobnim dejanskim stanjem.

2.Ena sama odločba, s katero je bilo ob enakem ali podobnem dejanskem stanju odločeno drugače, še ne dokazuje, da sodišče ob takšnem ali podobnem dejanskem stanju odloča tako, kot navaja pritožnik, niti ne dokazuje, da so bile pritožniku kršene ustavne pravice samo zato, ker v sodni praksi obstaja odločba, ki je drugačna od pritožnikove. Drugačna odločba ob enakem ali podobnem dejanskem stanju bi pomenila kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin samo, če za odstop od ustaljene sodne prakse ne bi navedla prepričljivih razlogov, sicer pa se Ustavno sodišče ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč.

Vse pa kaže, da v pritožnikovem primeru ne gre za arbitrarno odločbo, ki ne bi imela razumne pravne utemeljitve. Celo nasprotno: iz sodne prakse in pravne teorije izhaja, da je izpodbijana odločba v skladu z ustaljeno sodno prakso oziroma da odločba, ki jo pritožnik navaja kot tipično ob danem dejanskem stanju, odstopa od ustaljene sodne prakse (I Cp 2350/93 in Cp 751/96) in teoretičnih stališč (Triva, Belajec, Dika: Građansko parnično procesno pravo. Narodne novine, Zagreb, 1986, str. 664).

3.Pravica do enakosti pred zakonom (iz drugega odstavka 14. člena Ustave), ki se na področju sodnih postopkov zagotavlja s pomočjo pravice do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave), pa bi bila lahko kršena, če bi bila odločitev sodišča brez razumne utemeljitve. Vendar izpodbijanim sklepom takšne pomanjkljivosti ni mogoče očitati.

4.Ker z izpodbijanimi sklepi očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je navedeni sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude