Jedro

Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, je tudi jasno, da gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani. Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde, skupaj z ostalimi, za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom začasnemu zastopniku tožene stranke, odvetniku E. B. iz Ljubljane, priznalo stroške in nagrado za zastopanje tožene stranke v znesku 578,28 EUR. Hkrati je odločilo, da mora tožeča stranka založiti prej navedeni znesek, potreben za poplačilo začasnega zastopnika.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik. V laični pritožbi izpostavlja, da je odmerjeni znesek, ki ga je sodišče priznalo začasnemu zastopniku, absolutno previsok. Poudarja, da je že plačal predujem v višini 500,00 EUR in s tem poravnal stroške za odvetnika B. Meni, da ni pravična odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je bilo njemu priznanih 526,00 EUR pravdnih stroškov, začasnemu odvetniku pa kar 578,28 EUR. Meni, da bi mu moralo sodišče pomagati, da pride do denarja, ki ga je posodil tožencema.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Začasni zastopnik, ki ga sodišče postavi tožencem v primerih iz 82. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju: ZPP), ima po prvem odstavku 83. člena istega zakona v postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do nagrade in povračila stroškov za zastopanje. Ta pravica začasnega zastopnika ni odvisna od izida pravde. Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, je tudi jasno, da gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani. Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde, skupaj z ostalimi, za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe.

5. Tožnik v pritožbi zgolj pavšalno oporeka višini odmerjenih stroškov začasnega zastopnika; meni, da je znesek v višini 578,28 EUR absolutno previsok.

6. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je prvostopenjsko sodišče začasnemu zastopniku stroške pravilno odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (2) (v nadaljevanju: OT). Po Odvetniški tarifi začasnemu zastopniku glede na vrednost spornega predmeta za sestavo odgovora na tožbo pripada 500 točk, za sestavo pritožbe pa 625 točk (21/1 OT). Prvostopenjsko sodišče je priznano nagrado v skladu z 9. členom OT pravilno povečalo za 10 % - zaradi zastopanja dveh strank; začasnemu zastopniku pa je priznalo še 2 % materialnih stroškov, tako da skupni znesek znaša 578,28 EUR.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede založitve zneska za nagrado začasnemu zastopniku. Tožnik je res plačal predujem v znesku 500,00 EUR, pri čemer je bil del predujma (v višini 21,17 EUR) porabljen za stroške plačila objave v Uradnem listu RS. Preostali del predujma v višini 478,83 EUR pa je bil vrnjen na račun pooblaščenca tožnika, zato ne drži pritožbena navedba, da je tožnik že v letu 2010 plačal za začasnega zastopnika.

8. Pritožbena izvajanja, ki gredo v smeri primerjav stroškov, ki so bili priznani tožniku, in stroškov, ki so bili priznani začasnemu zastopniku, so za obravnavano zadevo pravno neupoštevna. O pravdnih stroških tožnika je bilo že pravnomočno odločeno, zato ne morejo biti predmet ponovne presoje.

9. Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep prvostopenjskega sodišča potrditi (drugi odstavek 365. člena ZPP).

(1)Ur. list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami

(2)Ur. list RS, št. 67/2003 – s spremembami in dopolnitvami