Jedro

Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica dne 28. 11. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da vrednost spornih zemljišč, ki v naravi predstavljajo nezazidano stavbno zemljišče, presega 20.000,00 EUR, ter da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem sta tako upravno sodišče kot tožena stranka sprejeli napačno stališče. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 20. 3. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 4. 8. 2008, s katero je ta zavrnila revidentkino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil revidentkino zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin parc. št...

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po določbi prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, pa revidentka v reviziji ne izkaže niti tega ne navaja. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovolitev revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Tožeča stranka se zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ter trdi, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Katero pravno vprašanje naj bi bilo v obravnavani zadevi pomembno, pa ne navaja niti posredno niti opisno. Glede na pravila o trditvenem in dokaznem bremenu o obstoju pogoja za dovolitev revizije po presoji revizijskega sodišča revidentka ni izkazala pogojev za dovolitev revizije po tej določbi.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Ker je Vrhovno sodišče revizijo tožeče stranke zavrglo, ta na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.