Jedro

Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo, ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika, ki ga je ta podal zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – prodajo dolžnikovih premičnin ter o določitvi izvršitelja in o nadaljnjih stroških, ki jih je dolžan v višini 28,00 EUR povrniti upniku.

V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje dolžnik navaja, da se izvršbe, ki se vodijo zoper njega s strani zavarovalnice vodijo neupravičeno, saj računi niso bili plačani zato, ker niso bili pravilno izstavljeni. V dokaz svojih trditev prilaga kopije računov in predlaga zaslišanje zastopnice S.V.. Poleg tega pa se je v vmesnem času zgodila tudi prometna nesreča, v kateri mu kje nastala škoda. Škodo je ocenil cenilec zavarovalnice upnika, upnik pa po popravilu tega vozila računa za popravilo ni hotel plačati. Zato ima iz tega naslova zahtevek do zavarovalnice. Sicer pa ugovarja tudi nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ker nima rubljivih predmetov.

Pritožba ni utemeljena.

Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov zgolj na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe). To je stališče iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 19.6.1996 (Pravna mnenja I/96, stran 3). Upoštevajoč to načelno pravno mnenje ter tudi sicer uveljavljeno sodno prakso je bilo torej pravilno stališče sodišča prve stopnje, ko se z vsebinskimi razlogi ugovora (da je upnikova zahteva za izvršbo neupravičena) posebej ni ukvarjalo. Sklep o izvršbi zoper dolžnika je v tej zadevi namreč postal pravnomočen že 13.2.2008, pri čemer celo dolžnik zoper njega sploh ni ugovarjal. Ker je sodišče prve stopnje tudi pravilno ocenilo, da tudi dolžnikovih trditev o tem, da nima rubljivih predmetov, ni mogoče šteti kot upošteven ugovorni razlog, je ravnalo povsem pravilno in v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju, ko je njegov predlog zavrnilo. Trditve o tem, da naj bi imel sam zahtevek do upnika, pritožbeno sodišče niti ne more upoštevati, saj predstavljajo nedovoljene pritožbene novote po prvem odstavku 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pa tudi sicer zgolj navedba o tem, da ima dolžnik tudi sam zahtevek do upnika ne predstavlja relevantne ugovorne navedbe. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).