Jedro

Odločba o ugotovitvi splošnega interesa po Skupščini občine je bila izdana v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana občine. Vrsta upravičenj na zemljišču - (lastninska pravica, pravica uporabe) za ugotavljanje splošnega interesa ni pomembna. Pripombe, ki se nanašajo na sprejemanje družbenega plana bivše občine, niso upoštevne pri ugotavljanju splošnega interesa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi v 1. točki izreka izpodbijane odločbe ugotovila, da je izgradnja zunanje ureditve Centra na zemljišču parc. štev. 18/12 travnik v izmeri 868 m2, vl. štev. 1515 last F.M. do 1/4, C.Z. do 3/8 in F.J. do 3/8, in na zemljišču družbene lastnine parc. štev. 18/3 travnik v izmeri 379 m2, vl. štev. 1426, imetnik pravice uporabe Kmetijski kombinat, v splošnem interesu, v 2. točki izreka iste odločbe pa, da tožba, s katero se začne upravni spor zoper izpodbijano odločbo, ne zadrži razlastitvenega postopka. V postopku je bilo ugotovljeno: da je predlog za ugotovitev splošnega interesa podala upravičena oseba Center; da se splošni interes ugotavlja v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana občine; da je izgradnja zunanje ureditve Centra vključena v dolgoročni in srednjeročni plan občine in je k njegovi spremembi oziroma dopolnitvi dal Zavod RS za prostorsko planiranje pozitivno mnenje, enako tudi Ministrstvo za okolje in prostor; da so bili lastniki zemljišča udeleženi na ustni obravnavi pred upravnim organom, ki je vodil postopek do izdaje odločbe; da je skupščina občine sprejela odločbo na svoji seji dne 11.novembra, 1993. Tožnica uveljavlja tožbene razloge iz 3. točke 1. odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih, to je razloge kršitve pravil postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, oziroma napačnega sklepa o dejanskem stanju, napravljenem iz ugotovljenih dejanskih okoliščin. Navaja, da je zunanja ureditev Centra posledica adaptacije samega zavoda, zaradi česar je treba poseči po zemljišču, da gre torej za primer, ko je predhodna ureditev izsilila potrebo po tujem zemljišču in v zvezi s tem za ugotovitev splošnega interesa. Razlogi torej niso prepričljivi. Potreba po delu igrišča se lahko ovrednoti tudi skozi dejstvo, da je v bližini dovolj javnih površin, ki lahko služijo istemu namenu. Ocene teh dejstev odločba ne ponuja. Tožnica ocenjuje, da za dostop do šole ni potrebnih 868 m2 zemljišča. Zatrjuje, da je pripravljena glede istega zemljišča, na katerega se nanaša tudi zahteva za denacionalizacijo, predlagati zamenjavo. Ni bila seznanjena o spremembi oziroma dopolnitvi družbenega plana. Z odvzemom zemljišča pa bi v določenih vremenskih pogojih bila onemogočena povezava z drugimi parcelami. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je Center bil prenovljen že leta 1988. Prenova je obsegala adaptacijo domske zgradbe in dograditev domskih kapacitet za 100 oseb. Ugotovitev splošnega interesa je bila predlagana za dokončanje zunanje ureditve, funkcionalne povezave notranjosti z zunanjimi površinami doma za usposabljanje invalidne mladine. Obstoječe manjše igrišče ob vhodu v dom je za tako veliko število otrok premajhno.

Tožba ni utemeljena.

Razlastitev in pogoje za razlastitev ureja zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu: zakon o razlastitvi, Uradni list SRS štev. 5/80, 30/87 in 20/89).

V stvari ni spora, da je Center v smislu 1. odstavka 6. člena zakona o razlastitvi razlastitveni upravičenec, ki usposablja invalidno mladino, kakor tudi ni spora o tem, da je tožnica zemljiškoknjižna upravičenka parcele štev. 18/12 do 3/8. Nepremičnina se sme razlastiti, lastninska ali kakšna druga pravica na njej pa omejiti, če je v splošnem interesu to potrebno zaradi graditve vzgojnoizobraževalnih ali drugih objektov ali za izvedbo drugih del (2. člen zakona o razlastitvi). Po 1. odstavku 17. člena zakona o razlastitvi lahko splošni interes za poseg v prostor, če ta ni ugotovljen s prostorskim izvedbenim načrtom, ugotovi skupščina občine na seji z odločbo, v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana. Po 4. odstavku 17. člena istega zakona pa tožba, s katero se zoper odločbo skupščine občine o ugotovitvi splošnega interesa začne upravni spor, ne zadrži postopka za razlastitev.

Glede na dejstvo, da za območje Centra splošni interes za poseg v prostor ni ugotovljen s prostorskim izvedbenim načrtom, je skupščina Občine glede na dopolnitev družbenega plana, sprejeto v letu 1992, ugotovila splošni interes z izpodbijano odločbo izdano na podlagi in v skladu s prej navedeno določbo 17. člena zakona o razlastitvi, kar je razvidno iz predloženega zapisnika seje občinske skupščine z dne 12.11.1993. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba izdana v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana Občine oziroma, da je izgradnja zunanje ureditve Centra na zemljiščih navedenih v izreku izpodbijane odločbe predvidena v prostorskih sestavinah družbenega plana Občine (osnovno besedilo in spremembe tekstualnega dela objavljeno v Uradnem glasilu občin .. štev. 10/87, 3/89, 1/90, 4/92, 8/92). Prostorske sestavine družbenega plana Občine (zadnja navedena sprememba v letu 1992) dopolnjene pod točko 3.5., navajajo območja, na katerih je na podlagi splošnega interesa predvidena razlastitev nepremičnin, med drugim tudi "zaradi izgradnje zunanje ureditve Centra na parceli štev. 18/12 in 18/3".

Iz zapisnika z dne 31.5.1993, sestavljenega pri upravnem organu občine pristojnem za premoženjskopravne zadeve v zadevi ugotovitve splošnega interesa je razvidno, da je bila tožnica udeležena v upravnem postopku kot stranka in da ji je bila dana možnost varstva njenih pravic in pravnih koristi. Čeprav na tožničino pripombo v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, da je glede spornega zemljišča uveden postopek za denacionalizacijo družbenega zemljišča, na katerem je imela tožnica soupravičenja kot prejšnja lastnica zemljišča, tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni ničesar navajala, sodišče pripominja, da je vrsta upravičenj na zemljišču (lastninska pravica ali pravica uporabe) za ugotavljanje splošnega interesa nepomembna oziroma ne vpliva na izvedbo predvidenega razlastitvenega postopka. V postopku ugotavljanja splošnega interesa prav tako niso upoštevne pripombe, ki se nanašajo na postopek sprejemanja družbenega plana bivše Občine. Sodišče po povedanem pri izdaji izpodbijane odločbe ni zasledilo bistvene kršitve pravil postopka. To velja tudi glede tožbenih pripomb, da izpodbijana odločba nič ne pove o predlogu lastnikov zemljišča, da so izrazili pripravljenost odreči se temu zemljišču po njegovi vrnitvi v denacionalizacijskem postopku v zameno za drugo zemljišče. Navedena pomanjkljivost v obrazložitvi odločbe ni mogla vplivati na drugačno odločitev tožene stranke. Takšen predlog tožnice, oziroma drugih solastnikov, je mogoče obravnavati v razlastitvenem postopku potem, ko je pravnomočno ugotovljen splošni interes.

Vsi vsebinski ugovori, ki jih tožnica navaja v tožbi, da razlogi za ugotovitev splošnega interesa niso prepričljivi, da gre za primer, ko predhodna ureditev izsiljuje poseg v tuje zemljišče, da je v bližini dovolj javnih površin, so dejanske narave, in se nanašajo na strokovna vprašanja glede pogojev usposabljanja invalidne mladine, kar vse je lahko bilo predmet obravnave in sprejema občinskega družbenega plana, ki je podlaga za sprejem izpodbijane odločbe, ne more pa jih tožnica uspešno uveljavljati v tem upravnem sporu. Za ugotovitev pravilnosti dejanskega stanja je poleg podatkov o lastništvu, o nepremičnini, o razlastitvenem upravičencu, o namenu razlastitve podlaga občinski družbeni plan, na katerega je tožena stranka pri sprejemu odločbe vezana. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka dejansko stanje pravilno ugotovila ter v skladu s tem tudi pravilno uporabila 17. člen zakona o razlastitvi.

Ker sodišče ni zasledilo kršitve pravil postopka in materialnega zakona in ker so bila v upravnem postopku dovolj upoštevana pravila postopka, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ štev. 4/77, 60/77 in Uradni list RS, št. 55/92), ki se enako kot zakon o splošnem upravnem postopku, po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS štev. 1/91-I, smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije.