Jedro

Vloga nasprotne udeleženke z dne 23. 1. 2024 ne vsebuje niti opravilne številke zadeve, na katero se nanaša, niti datuma pisanja sodišča, na katerega se nanaša, pa tudi iz same vsebine ni mogoče razbrati, ali nasprotna udeleženka z njo izpodbija sklep z dne 14. 12. 2023 ali prepis zvočnega posnetka zadnjega naroka za glavno obravnavo z istega dne.

To pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo postopati v skladu s 108. členom ZPP (in nasprotne udeleženke pozvati na dopolnitev pritožbe), temveč bi glede na to, da nasprotna udeleženka v vlogi (pritožbi) z dne 23. 1. 2024 ni navedla sodne odločbe, zoper katero se pritožba vlaga, moralo že samo pritožbo zavreči kot nepopolno (prvi in tretji odstavek 343. člena 366. člena ZPP). Ker tega ni storilo, je to v skladu 346. členom ZPP storilo sodišče druge stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se spremeni sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 163/2021 z dne 18. 1. 2022, s katerim je bila razvezana zakonska zveza med udeležencema postopka, mld. sin zaupan v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, stalni naslov sina določen na naslovu matere, določeni stiki in preživnina. Z izpodbijanim sklepom z dne 14. 12. 2023 je sodišče prve stopnje mld. sina udeležencev postopka predodelilo v varstvo in vzgojo predlagatelju, nasprotni udeleženki pa naložilo plačilo preživnine v znesku 150,00 EUR mesečno ter odločilo, da vsak udeleženec postopka nosi svoje stroške.

2. Zoper izpodbijani sklep vlaga nasprotna udeleženka pravočasno laično pritožbo z dne 23. 1. 2024. Pojasnjuje okoliščine svoje odhoda v Bosno februarja 2023. Navaja, da je bila takrat visoko noseča in zaradi tega ni mogla iti na dolgo pot v Slovenijo. Zatrjuje, da je poskušala imeti stike z mld. sinom, vendar zaradi socialne stiske, en obisk jo namreč stane več kot 100,00 EUR, ni mogla izvajati stikov z otrokom. Pojasnjuje, da ima otroka rada in da stikov zaenkrat ne bo mogla izvajati, dokler se finančno ne postavi na noge. Navaja, da ima predlagatelj višje prihodke, kot jih sam zatrjuje. Sina bi odpeljala v Bosno, če bi predlagatelj to dovolil, pa ni.

3. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrže kot nepopolno, podrejeno, da jo zavrne kot neutemeljeno in potrdil sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške. Navaja, da nasprotna udeleženka ni navedla bistvenih sestavin pritožbe, in sicer ni navedla sklepa, ki ga izpodbija.

4. Pritožba je nepopolna.

5. V predmetni zadevi gre za postopek za varstvo koristi otroka, zato se uporabljajo procesne določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), na podlagi 42. člena ZNP-1 pa subsidiarno in smiselno določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da mora v skladu s 335. členom ZPP, ki se v predmetni zadevi smiselno uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1, vsaka pritožba obsegati: 1) navedbo sodne odločbe, zoper katero se vlaga, 2) izjavo, da se sodna odločba izpodbija v celoti ali v določenem delu, 3) pritožbene razloge in 4) podpis pritožnika. V skladu s stališči pravne teorije1 in sodne prakse2 sta od teh štirih sestavin pritožbe nujni sestavini samo dve, in sicer navedba sodne odločbe, zoper katero se pritožba vlaga, in podpis pritožnika,3 zato je pritožba nepopolna zgolj v primeru, če ne vsebuje omenjenih dveh sestavin.

7. Pritožbeno sodišče po branju vloge nasprotne udeleženke z dne 23. 1. 2024, ki jo je sodišče prve stopnje štelo za pritožbo in odstopilo pritožbenemu sodišču v pristojno odločanje, ugotavlja, da ni mogoče ugotoviti, ali se navedena vloga nanaša na sklep z dne 14. 12 2023, s katerim je sodišče dokončno odločilo v tem postopku in je bil nasprotni udeleženki vročen 11. 1. 2024, ali pa gre pri tej vlogi nasprotne udeleženke za ugovor zoper prepis zvočnega posnetka naroka z dne 14. 12. 2023, ki je bil odpravljen 9. 1. 2024. Kajti vloga nasprotne udeleženke z dne 23. 1. 2024 ne vsebuje niti opravilne številke zadeve, na katero se nanaša, niti datuma pisanja sodišča, na katerega se nanaša, pa tudi iz same vsebine ni mogoče razbrati, ali nasprotna udeleženka z njo izpodbija sklep z dne 14. 12. 2023 ali prepis zvočnega posnetka zadnjega naroka za glavno obravnavo z istega dne.

8. To je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ki je z dopisom z dne 30. 1. 2024 nasprotno udeleženko pozvalo, naj sporoči, ali njena vloga z dne 23. 1. 2024 predstavlja pritožbo zoper sklep z dne 14. 12. 2023. Vendar je pri tem spregledalo določbo 336. člena ZPP, v skladu s katero se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. To pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo postopati v skladu s 108. členom ZPP (in nasprotne udeleženke pozvati na dopolnitev pritožbe), temveč bi glede na to, da nasprotna udeleženka v vlogi (pritožbi) z dne 23. 1. 2024 ni navedla sodne odločbe, zoper katero se pritožba vlaga, moralo že samo pritožbo zavreči kot nepopolno (prvi in tretji odstavek 343. člena 366. člena ZPP). Ker tega ni storilo, je to v skladu 346. členom ZPP storilo sodišče druge stopnje.

9. Odločitev v predmetni zadevi je namenjena varstvu koristi otroka. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim sodišče v sporih za varstvo koristi otroka odloča po prostem preudarku, odločilo, da predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Nasprotna udeleženka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

1 J. Zobec v Ude, Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Ljubljana 2009, str. 224. 2 VSL sklep II Cp 1359/2016 z dne 28.07.2016. 3 Pritožba, ki vsebuje zgolj nujni sestavini, se imenuje gola pritožba in jo pritožbeno sodišče preizkusi le v skladu z določbo prvega odstavka 350. člena ZPP, kar pomeni, da preizkusi izpodbijano sodbo zgolj v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu, in pri tem preveri samo obstoj uradno upoštevnih kršitev postopka in pravilno uporabo materialnega prava. J. Zobec, nav. delo, str. 224-225.