Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 2026/2011

ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.2026.2011 Upravni oddelek

oskrba s pitno vodo obvezna priključitev na javni vodovod priključek stavbe na javni vodovod
Upravno sodišče
15. marec 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Hišna številka sama po sebi še ne pomeni ene stavbe, saj ima ta lahko tudi več hišnih številk. Navedeno zato ne more biti podlaga za utemeljevanje, da je A. zaradi svoje hišne številke stavba, zaradi česar se mora priključiti na javni vodovod.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata Mestne uprave Mestne občine Ljubljana št. 061-617/09-3 z dne 17. 6. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici kot lastnici stanovanjskega objekta na A. naložila, da do konca leta 2011 objekt priključi na omrežje javnega vodovoda. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da stanovanjski objekt A. kljub določbam 8. in 9. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 17/06 in naslednji, v nadaljevanju Odlok), še vedno ni samostojno priključen na omrežje javnega vodovoda, zato je bilo treba izreči ukrep obvezne priključitve.

Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim navedel, da je nepravilno njeno stališče, da ločen vhod v objekt, druga parcelna številka in ločena številka hiše še ne pomeni, da je njena stanovanjska enota samostojna stavba, ki potrebuje svoj vodovodni priključek. Pri tem se pritožbeni organ sklicuje na pravila, ki veljajo za določanje hišnih številk, na podlagi česar meni, da tožničinega primera ni mogoče enačiti s stanovanji v stolpnici. Ker je hišna številka oznaka stavbe, vodovodni priključek pa se izvede za vsako stavbo posebej, je pravilna odločitev prvostopenjskega organa. Poudarja še, da spori med pritožnico in B.B. niso stvar tega postopka.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je lastnica omenjenega stanovanja, ki je po gradbenem dovoljenju prizidek hiše na naslovu B. v lasti B.B. Oba stanovanjska objekta si delita skupni zid in predstavljata enotno stavbo v smislu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Ta stavba pa priključek na javni vodovod že ima in je iz dopisa JP Vodovod-Kanalizacija (VO-KA) z dne 5. 10. 2009 razvidno, da imata stanovanjska objekta B. in A. skupen vodovodni priključek, katerega vodomerno mesto se nahaja v enoti B. VO-KA še pojasnjuje, da vodovodni priključek poteka od javnega vodovoda do vodomera in da je namenjen dobavi vode obema stanovanjskima objektoma. Od tu naprej je napeljava interna in je predmet dogovora skupnih porabnikov. Razlaga stavbe s predpisi o dodelitvi hišnih številk za pojem stavbe ni pomembna. Pojasnjuje še, da B.B. ovira uporabo vode, saj se vodomerno mesto nahaja v njegovem delu stavbe, kar je predmet motenjskega spora pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Poleg tega samostojnega vodovodnega priključka ne more postaviti brez ustanovitve služnosti prekopa, položitve in vzdrževanja vodovodnega priključka preko parcele B.B. Ta pa navedeno pogojuje z izpolnitvijo dvanajstih zahtev. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge iz upravnih aktov obeh stopenj in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 5. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in naslednji, ZGJS) je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. V zadevi uporabljeni Odlok, ki v skladu s 1. členom ureja način opravljanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, v prvem odstavku 8. člena določa, da je na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, priključitev stavbe nanj obvezna. Po 9. členu Odloka se vodovodni priključek izvede za vsako stavbo posebej, lahko pa ima stavba tudi več vodovodnih priključkov.

Iz navedenih določb izhaja, da je obveznost priključitve stavbe na javni vodovod predvidena zaradi zakonske obveze uporabe javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, v konkretnem primeru oskrbe s pitno vodo. V zadevi je sporno, ali je tožničin prizidek z naslovom A. k hiši B. samostojna stavba, ali pa stavbo predstavlja celoten objekt, kljub temu da ima dve hišni številki, pri čemer je ta objekt s skupnim vodovodnim priključkom povezan z javnim vodovodom. Tožnica v tožbi namreč navaja, da je za njen del objekta zagotovljena oskrba s pitno vodo preko vodovodnega priključka, katerega vodomerno mesto se nahaja v enoti objekta B., od tu naprej pa je napeljava interna. S tem v zvezi se v tožbi sklicuje tudi na dopis VO-KA z dne 5. 10. 2009, ki ga je, kot ugotavlja sodišče po vpogledu v upravne spise, priložila tudi svoji pritožbi, vendar pa se upravni organ druge stopnje do njegove vsebine ni opredelil. Z navedenim dopisom pa je razpolagal tudi prvostopenjski organ, ki je ta dopis prejel 4. 11. 2009 s strani JP VO-KA.

Kot je razvidno iz obrazložitve prvostopenjske odločbe, se prvostopenjski organ z navedenimi okoliščinami ni ukvarjal (jih ni ugotavljal), svojo odločitev je oprl le na ugotovitev, da stanovanjski objekt A. ni samostojno priključen na omrežje javnega vodovoda. Drugostopenjski organ pa je sporno odločitev potrdil s tem, da se je oprl na način dodeljevanja hišnih številk in poudaril, da je hišna številka oznaka stavbe, vodovodni priključek pa se izvede za vsako stavbo posebej.

Tako stališče drugostopenjskega organa je napačno. Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08, ZDOIONUS) v šestem odstavku 27. člena določa, da se vsaki stavbi določi ena ali več hišnih številk, hišna številka pa se lahko določi za vsak vhod stavbe, ki ima dostop na ulico. To pomeni, da hišna številka sama po sebi še ne pomeni ene stavbe, saj ima ta lahko tudi več hišnih številk. Navedeno zato ne more biti podlaga za utemeljevanje, da je A. zaradi svoje hišne številke stavba, zaradi česar se mora priključiti na javni vodovod. Na tej podlagi pa je bil tudi neutemeljeno zavrnjen tožničin pritožbeni ugovor, da gre v njenem primeru za enak položaj kot pri lastnikih stanovanj v stolpnici, ki ima za vse le en vodovodni priključek.

Glede na navedeno je bilo v zadevi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (2. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena). Upravni organ bo moral v ponovljenem postopku ugotoviti okoliščine, na podlagi katerih bo mogoč sklep, da je A. samostojna stavba, zaradi česar je predmet priključevanja na javni vodovod.

Tožnica je kot stroške tega postopka priglasila sodne takse za tožbo in začasno odredbo. Ker je bil predlog za izdajo začasne odredbe s sklepom z dne 2. 12. 2011 zavrnjen, sodne takse v zvezi z vloženo tožbo v višini 148 EUR pa ji bodo zaradi uspeha v upravnem sporu vrnjene po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1), v postopku niso nastali drugi stroški, ki bi jih sodišče lahko naložilo toženki v plačilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia