Jedro

Gre za zadevo, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno in pri kateri ni prišlo do spremembe dejanskega stanja oziroma pravne podlage, zato niso izpolnjeni pogoji za ponovno odločanje v njej.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I K ..., zaradi kazenskega pregona zoper A. A., zaradi kaznivega dejanja kršitve tajnosti postopka po prvem odstavku 287. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in krive izpovedbe po prvem in tretjem odstavku 284. člena KZ-1. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka ugotovila, da je z odločbo št. Bpp 1105/2018 z dne 27. 8. 2018 že zavrnila tožnikovo prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. IV Kr ..., zaradi kazenskega pregona iste osebe, zaradi istih kaznivih dejanj. To pomeni, da je bilo o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga pa sta ostali isti, zato je toženka prošnjo zavrgla v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da je sodišče v prej navedeni kazenski zadevi dne 12. 6. 2019 razpisalo predobravnavni narok za dne 29. 8. 2019, kar pomeni, da je nastopilo novo dejstvo oziroma da se je dejansko stanje spremenilo, saj bi sodišče v primeru, če bi bila zadeva očitno nerazumna, njegovo obtožnico zavrglo s sklepom, ne pa razpisalo predobravnavnega naroka. Zato naslovnemu sodišču smiselno predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek, v katerem naj se ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP in se mu BPP tudi dodeli, poleg tega pa predlaga, katerega odvetnika naj se določi za izvajanje BPP in prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

3. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po drugem odstavku 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je treba pri odločanju o BPP uporabiti zakon, ki ureja splošni upravni postopek, razen če ZBPP določa drugače. Splošni upravni postopek ureja Zakon o splošnem upravnem postopku ZUP, ki v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ zahtevo s sklepom zavrže, če (med drugim) je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno, pa je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

6. Med strankama ni sporno, da se izpodbijani sklep nanaša na odločitev o dodelitvi BPP v zadevi, v zvezi s katero je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP že pravnomočno zavrnjena, torej v isti zadevi. Vendar pa tožnik meni, da je treba razpis predobravnavnega naroka v tej zadevi šteti za spremenjeno dejansko stanje, saj ta okoliščina lahko vpliva na oceno njegovih izgledov za uspeh v postopku, torej na razlog, iz katerega mu je bila dodelitev BPP ob prejšnjem odločanju zavrnjena.

7. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…), po drugem odstavku istega člena pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (...).

8. Po opisani zakonski ureditvi pomeni dejansko stanje, ki ga mora organ za BPP upoštevati pri odločanju, dejansko stanje v zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP oziroma izid v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. To sicer ne pomeni, da organ ne bi mogel upoštevati tudi stanja postopka v času odločanja, posebej če iz njega izhaja očitna nerazumnost zadeve (npr. zamuda roka ali druga formalna ovira za vložitev pravnega sredstva), vendar pa navedena zakonska določba ne daje nobene podlage za razlago, da bi procesna dejanja sodišča že sama po sebi pomenila spremembo dejanskega stanja zadeve. Nasprotno – tako dejansko stanje zadeve, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, kot pravna podlaga za njeno obravnavanje, enako pa tudi pravna podlaga za dodelitev BPP, na katere je toženka oprla svojo prvotno odločitev, so ostali nespremenjeni. Tako stališče izhaja tudi iz sodne prakse naslovnega sodišča (prim. npr. sodbo v zadevi II U 556/2017). Sodišče se zato v celoti strinja s stališčem toženke, da gre za zadevo, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno in pri kateri ni prišlo do spremembe dejanskega stanja oziroma pravne podlage, zato niso izpolnjeni pogoji za ponovno odločanje v njej.

9. Izpodbijani sklep je torej pravilen in v skladu z navedeno pravno podlago, zato je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Med strankama ni bilo sporno dejansko stanje, temveč izključno pravno vprašanje, ali je mogoče procesno dejanje sodišča šteti za spremenjeno dejansko stanje v zadevi, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za BPP. Sodišče je zato v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

10. Glede na vsebino tožbe sodišče dodaja še, da se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača že po določbi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), zato je tožnikova zahteva za oprostitev plačila sodne takse brezpredmetna in o njej ni odločalo.