Jedro

Dolžnica v predlogu za odpust obveznosti zdravstvenih razlogov ni navajala, ne v predlogu za odpust obveznosti ne v pritožbi pa ne navaja niti tega, da iz zdravstvenih razlogov morda ni sposobna za delo. Ob odsotnosti vsakršnih navedb (in dokazov) v zvezi z morebitnimi dolžničinimi zdravstvenimi težavami je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da dolžnica zdravstvenih težav nima.

V postopku osebnega stečaja se stečajna masa lahko oblikuje tudi med postopkom, in sicer iz različnih virov (prejemkov, pokojnine, dedovanja...). Že dejstvo, da je sodišče prve stopnje sledilo dolžničinemu predlogu za izdajo dovoljenja za poslovanje dolžnice kot samostojne podjetnice (s. p.), kaže na to, da je dolžnica (ne glede na svojo starost) sposobna za opravljanje dela, ki bi lahko prineslo prihodke, četudi ne v visokih zneskih, pa vendarle dovolj, da bi lahko prišlo do vsaj delnega plačila terjatev.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II.Dolžnica sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) začelo postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici in (II.) določilo preizkusno obdobje treh let od izdaje sklepa začetka odpusta obveznosti. Zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 24. 12. 2027.

2.Zoper II. točko izreka navedenega sklepa se je dolžnica pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se določi preizkusno obdobje v trajanju 6 mesecev, kar se izteče 24. 6. 2025, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3.Upraviteljica je navedbam v pritožbi nasprotovala in poudarila, da je sodišče prve stopnje že s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja s stopnjo prepričanja ugotovilo, da ima največji upnik do dolžnice več kot milijon EUR visoko terjatev. Dolžnica nima premoženja, stečajne mase pa zaenkrat ni niti toliko, da bi se pokrili stroški preizkusa terjatev, zaradi česar ocenjuje, da je preizkusna doba treh let primerna.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo starost dolžnice, dejstvo, da nima ne premičnega ne nepremičnega premoženja, prav tako ne obstajajo osebe, za katere bi morala skrbeti, nima pa niti zdravstvenih težav. Sodišče je pri odločitvi upoštevalo tudi dejstvo, da je prevzela nesorazmerno visoke obveznosti, glede na to, da nima nikakršnega premoženja, upniki pa so do tedaj prijavili terjatve v višini skoraj 1,445.000,00 EUR, zaradi česar je po presoji sodišča prve stopnje ob upoštevanju navedenih okoliščin primerno preizkusno obdobje treh let.

6.Dolžnica odločitev sodišča prve stopnje glede trajanja preizkusne dobe uvodoma izpodbija z navedbami, da sodišče ne bi smelo samo določiti dolžine preizkusnega obdobja, saj bi moralo za mnenje zaprositi stečajno upraviteljico ter šele nato sprejeti odločitev o dolžini preizkusne dobe. Ker tako ni ravnalo, je kršilo četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP.

7.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni pridobilo mnenja stečajne upraviteljice glede preizkusne dobe. Iz izpodbijanega sklepa to sicer ne izhaja, je pa iz podatkov v spisu razvidno, da je upraviteljica 19. 12. 2024 podala obrazloženo mnenje glede preizkusne dobe in predlagala tri leta, njenemu predlogu pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu v celoti sledilo.

8.Sodišče prve stopnje je pri določitvi preizkusne dobe (med drugim) upoštevalo dejstvo, da je dolžnica prevzela nesorazmerno visoke obveznosti, glede na to, da nima nikakršnega premoženja, do sedaj priglašene terjatve pa znašajo skoraj 1,445.000,00 EUR. Dolžnica to ugotovitev izpodbija z navedbami, da preizkus terjatev še ni bil opravljen, zaradi česar so zaključki sodišča prve stopnje neutemeljeni oziroma vsaj preuranjeni.

9.Pritožbenim navedbam ni mogoče slediti niti v tem delu, saj dejstvo, da o prijavljenih terjatvah (še) ni pravnomočno odločeno, za odločitev o preizkusni dobi ni bistvenega pomena. Višina prijavljenih terjatev je tudi sicer le ena izmed okoliščin (pa še to ne odločilna), ki jo je v tej zadevi sodišče prve stopnje upoštevalo pri svoji odločitvi. Sodišče določi preizkusno obdobje glede na okoliščine vsakega posameznega primera; iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje upoštevalo starost dolžnice, dejstvo, da nima nobenega premoženja (razen 100 % deleža v družbi A., d. o. o., ki pa nikoli ni poslovala in nima nobenega nepremičnega ali premičnega premoženja), da ne obstajajo osebe, za katere bi dolžnica morala skrbeti, dolžnica pa tudi nima zdravstvenih težav.

10.Glede zdravstvenega stanja pritožnica navaja, da ni jasno, na podlagi česa je sodišče ugotovilo, da nima zdravstvenih težav, kar pa ne drži. Kadar dolžnik predlaga odpust obveznosti, mora v predlogu opisati okoliščine, ki so pomembne za določitev preizkusnega obdobja. Preizkusno obdobje se določi na podlagi mnenja upravitelja ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP), to pa so tudi tiste okoliščine, ki jih mora dolžnik v predlogu opisati (in izkazati). Dolžnica v predlogu za odpust obveznosti zdravstvenih razlogov ni navajala, ne v predlogu za odpust obveznosti ne v pritožbi pa ne navaja niti tega, da iz zdravstvenih razlogov morda ni sposobna za delo. Ob odsotnosti vsakršnih navedb (in dokazov) v zvezi z morebitnimi dolžničinimi zdravstvenimi težavami je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da dolžnica zdravstvenih težav nima.

11.Pritožbi ni mogoče slediti niti v delu, v katerem navaja, da ni realno pričakovati, da bi dolžnica lahko ustvarila ali pridobila premoženje, ki bi spadalo v stečajno maso. V postopku osebnega stečaja se stečajna masa lahko oblikuje tudi med postopkom, in sicer iz različnih virov (prejemkov, pokojnine, dedovanja...). Že dejstvo, da je sodišče prve stopnje sledilo dolžničinemu predlogu za izdajo dovoljenja za poslovanje dolžnice kot samostojne podjetnice (s. p.), kaže na to, da je dolžnica (ne glede na svojo starost) sposobna za opravljanje dela, ki bi lahko prineslo prihodke, četudi ne v visokih zneskih, pa vendarle dovolj, da bi lahko prišlo do vsaj delnega plačila terjatev. Kot izhaja iz podatkov v spisu, ima dolžnica specializirana znanja, ki jih lahko ponudi na trgu v okviru svoje strokovne storitve, že v postopku za izdajo dovoljenja za delovanje dolžnice kot s. p. pa je bilo ugotovljeno, da je v prvih mesecih poslovanja preko s. p. pričakovala mesečni prihodek med 900,00 – 2.200,00 EUR (kasneje 1.500,00 – 2.200,00 EUR) oziroma v letu 2025 po obdavčenju minimalni čisti dobiček. Ne drži torej pritožbena navedba, da ni realnih pričakovanj glede vplačil v stečajno maso, zaradi česar bi ji sodišče prve stopnje moralo določiti preizkusno obdobje v trajanju 6 mesecev v skladu z osmim odstavkom 400. člena ZFPPIPP.

12.Pravica do odpusta obveznosti je zakonska pravica, za katero je zakonodajalec ocenil, da se z njo lahko poseže v ustavno zagotovljeno pravico upnikov do lastnine, zato jo je potrebno razlagati restriktivno. En od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov oziroma odpust obveznosti ni namenjen temu, da se dolžniki (zlasti v primeru višjih dolgov) takoj ali že po nekaj mesecih rešijo teh obveznosti. Preizkusno obdobje namreč ni namenjeno samo poplačilu terjatev upnikov, pač pa tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti, zato mora dolžnik izkazati, da je upravičen do pravne dobrote (odpusta obveznosti).

13.Pogoji, ki bi omogočali izredno skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP, v tej zadevi tudi sicer niso izpolnjeni. Tako izredno skrajšanje preizkusnega obdobja, kot ga predlaga dolžnica, lahko predlaga le upravitelj, pri čemer morajo biti izpolnjene še posebne okoliščine, ki opravičujejo kratko preizkusno obdobje. Upraviteljica takega predloga ni podala; nasprotno, zaradi visokega zneska prijavljenih terjatev je predlagala preizkusno obdobje treh let, čemur je sledilo tudi sodišče prve stopnje.

14.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

15.Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 400, 400/4, 400/5, 400/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.