Jedro

Zaznambe spora ni mogoče predlagati zoper tistega, ki v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik nepremičnine.

Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da tožnik izkaže verjetnost obstoja zahtevka.

Izrek

1. Pritožbi zoper sklep o zaznambi spora (tč. 1 izreka sklepa z dne 22.7.1994) se ugodi in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavi in predlog za zaznambo spora zavrne.

2. Pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora z dne 11.5.1999 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izdani začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Obrazložitev

S sklepom z dne 22.7.1994 je sodišče prve stopnje dovolilo zaznambo spora pri vl. št. X k.o. Y. S sklepom z dne 11.5.1999 pa je sodišče prve stopnje ugovor tožencev zoper izdano začasno odredbo zavrnilo.

Zoper sklep o zaznambi spora se pritožujeta toženca zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njuni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi toženca navajata, da zaznamba spora zoper osebo, ki ni vknjižena v zemljiški knjigi ni smiselna, saj ima tožnica zaznamovan spor pri lastni nepremičnini.

Zoper sklep s katerim je bil zavrnjen ugovor zoper začasno odredbo, se prav tako pritožujeta toženca zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njuni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi najprej navajata pritožbene razloge glede zaznambe spora, v nadaljevanju pritožbe pa navajata, da je predlagana začasna odredba nesmiselna, ker nista vknjižena v zemljiški knjigi. Za eventuelno vknjižbo bi moral dati soglasje tudi solastnik Prebil in zaradi tega ni nobene nevarnosti odtujitve.

Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep o zaznambi spora.

V času vložitve predloga 15.7.1994 še ni veljal Zakon o zemljiški knjigi (Ur. list RS 15/95) tako, da so se za zaznambo spora v zemljiških knjigah uporabljala pravna pravila predvojnega zakona o zemljiških knjigah in sicer pravnega pravila par. 68 in 77. Glede na to se je zaznamba spora lahko dovolila v primerih a) če se je s tožbo izpodbijala neka vknjižba in zahtevala vzpostavite prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, b) če se je s tožbo zahtevala ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, c) kadar se je s tožbo zahteval delež lastnine na nepremičninah na temelju skupnega premoženja. Samo v takih primerih je bila mogoča zaznamba spora ob seveda nadaljnjem pogoju, da je tisti, zoper katerega se zahteva zaznamba spora, zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine. Ker ne gre za nobeno vrsto zgoraj navedenega spora, niti toženca nista zemljiškoknjižna lastnika, je sodišče izdalo sklep o zaznambi spora brez pravne podlage in je bilo utemeljeni pritožbi tožencev ugoditi in sklep o zaznambi spora razveljaviti in predlog o zaznambi spora zavrniti (čl. 380 tč. 3 ZPP).

O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper izdano začasno odredbo: Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve je treba izkazati verjeten obstoj terjatve in da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (čl. 267 ZIP, ki je veljal v času izdaje začasne odredbe). Predpostavki je potrebno izkazati kot verjetni. O verjetnosti govorimo tedaj, kadar okoliščine, ki govore za obstoj določenega dejstva, prevladujejo nad tistimi, ki govore proti obstoju tega dejstva. Zaključki sodišča prve stopnje, da je verjetnost obstoja terjatve izkazana iz tožbenih navedb, so pravno zmotni, saj ravno nasprotno iz tožbenih navedb ne izhaja verjetnost terjatve za zahtevek, ki ga uveljavlja tožnica. Iz dosedanjih podatkov izhaja, da ni nikakršne podlage tudi, če se je naknadno kot solastnik pri spornih nepremičninah vpisan P.M., kot ugotavlja sodišče prve stopnje. Kdaj se lahko spremeni pogodba brez soglasja pravdnih strank, je določeno v ZOR, zmanjšanje solastninskega deleža ni podlaga za uveljavljanje zahtevka, kot ga uveljavlja tožnica. Za izstavitev zemljiškoknjižne listine pa toženca nista pasivno legitimirana, glede na to, da v zemljiški knjigi nista vpisana kot solastnika spornih nepremičnin.

Ker po povedanem tožnica v dosedanjem postopku ni izkazala verjetnosti zahtevka, ki ga uveljavlja proti tožencema, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, je pritožbi ugoditi in odločiti kakor v drugem odstavku izreka (čl. 380 tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP).

Določbe ZPP (Ur. list SFRJ 4/77 - 27/90) so uporabljene na podlagi določbe čl. 498 Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS 26/99).