Jedro

Skladno z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah slovensko sodišče ne sme opravljati izvršbe nad premoženjem, ki ga ima dolžnik v tujini. Za uveljavitev izvršitve sodbe, sodne poravnave in javne listine, vse izdano s strani slovenskega sodišča oziroma sestavljene v Sloveniji, mora upnik bodisi pridobiti evropski nalog za izvršbo pred slovenskim sodiščem, ki se nato izvrši v drugi državi, v kateri ima dolžnik premoženje, bodisi pridobiti razglasitev izvršljivosti v državi članici, v kateri zahteva izvršitev, torej v kateri ima dolžnik premoženje, na podlagi postopka exequatur, ki ga določa Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I). Pri tem je evropski nalog za izvršbo mogoče dobiti le za izdane sodbe, potrjene ali sklenjene sodne poravnave in javne listine sestavljene po 21. 1. 2005 (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 10. 2020 v I. točki izreka razveljavi.

V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 10. 2020 v II. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 9. 2020 razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

K I. točki izreka:

1. S sklepom z dne 19. 10. 2020 je sodišče prve stopnje pritožbo upnika zoper sklep z dne 10. 9. 2020 štelo za umaknjeno, ker dolžnik ni plačal sodne takse za pritožbo (I. točka izreka). Predlog upnika z dne 14. 10. 2020 za nadaljevanje z novim izvršilnim sredstvom rubežem pokojnine, ki jo dolžnik prejema v Nemčiji, pa zavrnilo (II. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi opozori, da je sodišče prve stopnje že pred tem v celoti ustavilo postopek, ne da bi dolžniku, ki mesečno prejema iz dveh pokojnin več kot 1.600,00 EUR, izterjalo en sam cent. Zoper tak sklep se je upnik pritožil, sodišče pa pritožbe ni odstopilo višjemu sodišču. Očitek, da ni plačal sodne takse 33,00 EUR je neupravičen.

Mnenja je, da bi bilo sodišče prve stopnje dolžno izdati evropski izvršilni nalog za rubež nemške pokojnine. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. K pritožbi prilaga potrdilo o plačilu sodne takse z dne 30. 9. 2020 in še apelira, da sodišče upošteva, da je že dvakrat pravočasno plačal sodno takso za pritožbi, pritožbi pa še nista bili odstopljeni pritožbenemu sodišču. 3. V odgovoru na pritožbo dolžnik pojasnjuje, da prejema pokojnino v Sloveniji v višini 129,11 EUR in pokojnino iz Nemčije v višini 399,93 EUR. Vsi podatki so na voljo pri ZPIZ-u. Pojasnjuje upniško dolžniško razmerje iz katerega upnik izterjuje terjatev.

4. Pritožba je v delu zoper I. točko izreka utemeljena, v delu zoper II. točko izreka pa neutemeljena.

K I. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 19. 10. 2020:

5. Sodišče prve stopnje je odločitev, da se pritožba upnika zoper sklep I 82/2017 z dne 10. 9. 2020 šteje za umaknjeno, oprlo na ugotovitev, da upnik v roku (8 dni) iz plačilnega naloga z dne 24. 9. 2020, ki mu je bil vročen 25. 9. 2020, ni plačal sodne takse. V posledici te ugotovitve je izreklo zakonsko domnevo iz petega odstavka 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), da se šteje pritožba za umaknjeno.

6. Upnik je k pritožbi predložil plačilni nalog o plačilu odmerjene sodne takse v višini 33,00 EUR dne 30. 9. 2020 (l. št. 105), kar je pravočasno. Pravočasno plačilo sodne takse za pritožbo izhaja tudi iz potrdila o odobritvi podračuna z dne 2. 11. 2020 (l. št. 108). Ugotovitev sodišča prve stopnje o neplačilu sodne takse se tako izkaže kot zmotna, zakonska domneva o umiku pritožbe pa neutemeljena. Sodišče druge stopnje je odločitev, da se pritožba upnika zoper sklep I 82/2017 z dne 10. 9. 2020 šteje za umaknjeno razveljavilo in o pritožbi vsebinsko odločilo pod II. točko izreka tega sklepa.

K II. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 19. 10. 2020:

7. Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo na pokojnino, ki jo dolžnik prejema pri Deutsche R.B., Berlin. Skladno z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah slovensko sodišče ne sme opravljati izvršbe nad premoženjem, ki ga ima dolžnik v tujini. Za uveljavitev izvršitve sodbe, sodne poravnave1 in javne listine, vse izdano s strani slovenskega sodišča oziroma sestavljene v Sloveniji, mora upnik bodisi pridobiti evropski nalog za izvršbo pred slovenskim sodiščem, ki se nato izvrši v drugi državi, v kateri ima dolžnik premoženje, bodisi pridobiti razglasitev izvršljivosti v državi članici, v kateri zahteva izvršitev, torej v kateri ima dolžnik premoženje, na podlagi postopka exequatur, ki ga določa Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I). Pri tem je evropski nalog za izvršbo mogoče dobiti le za izdane sodbe, potrjene ali sklenjene sodne poravnave in javne listine sestavljene po 21. 1. 2005 (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov).

8. Pritožbeno stališče, da je za opravo izvršbe pristojno slovensko sodišče je po obrazloženem kot nepravilno zavrniti. Slovensko sodišče je pristojno le za izdajo evropskega naloga za izvršbo, pri čemer je časovni okvir uporabe le-tega le za izdane sodbe, potrjene ali sklenjene sodne poravnave in javne listine, sestavljene po 21. 1. 2005. 9. Pritrditi je pritožbenemu izvajanju, da je za izdajo evropskega naloga za izvršbo pristojno slovensko sodišče, zavrniti pa očitke, da bi ga v obravnavanem primeru bilo sodišče prve stopnje dolžno izdati, pa tega ni storilo. Dolžnik namreč z vlogo z dne 14. 10. 2020 ni zahteval izdaje evropskega naloga za izvršbo - potrditev sporazuma kot evropskega naloga za izvršbo,2 temveč je predlagal izvršbo na drugem predmetu izvršbe - preusmeritev izvršbe na pokojnino, ki jo prejema dolžnik iz Nemčije. Sodišče prve stopnje je odločalo skladno z zahtevo upnika in jo na podlagi pravilnih razlogov, katerim sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje, zavrnilo.

10. Ker tudi uradni preizkus te odločitve ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje prvostopenjsko odločitev v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih stranke niso priglasile (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K II. točki izreka:

12. V posledici razveljavitve odločitve, da se šteje upnikova pritožba zoper sklep z dne 10. 9. 2020 za umaknjeno, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi napačne ugotovitve, da upnik za pritožbo ni plačal sodne takse, je sodišče druge stopnje v nadaljevanju vsebinsko presojalo pritožbo upnika zoper sklep z dne 10. 9. 2020. 13. S sklepom z dne 10. 9. 2020 je sodišče prve stopnje izvršbo na pokojnino in druge stalne denarne prejemke dolžnika ustavilo (I. točka izreka) in ugotovilo, da je izvršba z vsemi predlaganimi sredstvi ustavljena (II. točka izreka).

14. Upnik v pravočasni pritožbi očita zmotno uporabo materialnega prava. Četudi ima dolžnik prenizko pokojnino, ki ni rubljiva glede na omejitve iz ZIZ, pa prejema regres, ki je rubljiv in izvzet iz izvršbe. Poleg tega je upnik z zadnjo vlogo v tej zadevi predlagal preusmeritev izvršbe z rubežem premičnin, o njej pa sodišče sploh ni odločalo, temveč je ustavilo izvršbo z vsemi sredstvi. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

15. Pritožba je utemeljena.

16. Izvršba je omejena na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja (prvi odstavek 102. člena ZIZ). Po 8. točki drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 40. člena Zakona o dohodnini - v nadaljevanju ZDoh-2 tudi letni dodatek šteje za dohodek iz delovnega razmerja in zanj veljajo omejitve izvršbe iz 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ. Pritožbena naziranja, da letni dodatek ni izvzet iz izvršbe so napačna.

17. Tudi ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni odločalo o upnikovem predlogu za novo sredstvo izvršbe z dne 12. 12. 2019. Z njim je upnik predlagal izvršbo na prejemke dolžnika ter na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 1. 2020 dovolilo izvršbo na pokojnino dolžnika, medtem ko je izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet zavrnilo, saj je ugotovilo, da dolžnik nima odprtega nobenega transakcijskega računa.

18. Navkljub neutemeljenim pritožbenim razlogom, je uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pokazal napačno uporabo materialnega prava. Po tretjem odstavku 133.a člena v zvezi z drugim odstavkom 128. člena ZIZ sodišče ustavi izvršbo na pokojnino in druge stalne denarne prejemke, če takrat, ko izplačevalec pokojnine prejme sklep o izvršbi dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov iz naslova pokojnine ali drugih stalnih prejemkov in tudi najmanj eno leto pred prejemom sklepa o izvršbi dolžnik ni prejemal rubljivih prejemkov iz naslova pokojnine ali drugih stalnih prejemkov; ali če v enem letu potem, ko je izplačevalec pokojnine prejel sklep o izvršbi, dolžnik ni prejel rubljivih prejemkov iz naslova pokojnine ali drugih stalnih prejemkov. V obravnavanem primeru je bil ZPIZ-u vročen sklep o izvršbi v realizacijo 22. 1. 2020. ZPIZ je z dopisom 26. 8. 2020 obvestil sodišče, da sklep o izvršbi ne more realizirati, ker rubež glede na določbe o omejitvah iz izvršbe ni možen. Dodatno je v vlogi še pojasnjeno, da dolžnik prejema mesečno pokojninske prejemke, ki ne dosegajo zneska 76% minimalne plače, in sicer 129,21 EUR ter da je 31. 7. 2019 dolžnik bil upravičen do letnega dodatka 143,74 EUR. Rubež tudi ob izplačilu letnega dodatka ni mogoč.

19. Iz tega obvestila ne izhajajo določne okoliščine, ki jih zahteva zakonska določba 133.a člena za ustavitev izvršbe: da dolžnik eno leto pred 22. 1. 2020, to je pred prejemom sklepa o izvršbi oziroma eno leto po prejemu sklepa o izvršbi, to je do 22. 1. 2021 ni prejel rubljivih prejemkov. Sodišče prve stopnje zaradi tega ni imelo podlage za ustavitev izvršbe na to sredstvo izvršbe.

20. Res je, da je iz obvestila o prejemkih dolžnika zaključiti, da tudi v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi dolžnik ne bo imel rubljivih prejemkov. Vendarle je odločilna zakonska zahteva, da preteče eno leto. Takšno časovno obdobje je zakonodajalec ocenil za ustrezno obdobje, ko izvršba glede na stalne prejemke dolžnika ni uspešna oziroma ni izgledov za njen uspeh. Obvezna ustavitev izvršbe je v teh primerih smotrna.

21. Sodišče druge stopnje je na podlagi ugotovljenega izpodbijano odločitev o ustavitvi izvršbe na pokojnino in druge stalne denarne prejemke dolžnika razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. V posledici te odločitve je razveljavilo tudi odločitev o ugotovitvi, da je izvršba z vsemi predlaganimi izvršilnimi sredstvi ustavljena.

23. V postopku ponovnega odločanja bo sodišče prve stopnje pozvalo ZPIZ, da določno pojasni, ali so podani pogoji po prvem oziroma drugem odstavku 133.a člena ZIZ in bo nato v zadevi znova odločilo.

24. Kar se tiče pritožbenega očitka o neodstopu pritožbe upnika višjemu sodišču, sodišče druge stopnje iz listin v spisu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o pritožbi upnika zoper sklep z dne 3. 12. 20193 odločilo s sklepom z dne 20. 1. 2020.4 Pritožbo je štelo za umaknjeno. Pooblaščencu upnika je bil sklep vročen 21. 1. 2020 in zoper to odločitev upnik ni vložil pritožbe. Odločitev o pritožbi upnika zoper sklep z dne 3. 12. 2019 je tako pravnomočna.

25. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni. Sodišče druge stopnje zato odločitve o njih ni sprejelo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Podlago v predmetni izvršbi predstavlja Sporazum sklenjen po prvem odstavku 251.c členu Zakona o izvršilnem postopku - v nadaljevanju ZIP. Citirano določilo v drugem odstavku takemu sporazumu daje moč sodne poravnave. 2 Pristojnost za izdajo evropskega naloga za izvršbo je določena v prvem odstavku 42.a člena ZIZ. 3 S tem sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na premičnine (I. točka izreka) in izvršilni postopek (II. točka izreka). Slednjo odločitev je s sklepom z dne 20. 1. 2020 samo razveljavilo. 4 Dne 20. 1. 2020 je sodišče izdalo dva sklepa: s prvim sklepom je dovolilo izvršbo z rubežem pokojnine, zavrnilo izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet ter razveljavilo sklep z dne 3. 12. 2019 v delu, v katerem je ustavilo izvršilni postopek v celoti. Z drugim sklepom je pritožbo upnika zoper sklep z dne 3. 12. 2019 štelo za umaknjeno.