17. 4. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vladimire Hočevar, Ljubljana, ki jo zastopa mag. Saša Hočevar, odvetnica v Grosuplju, na seji 17. aprila 2024

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brezovica (Uradni list RS, št. 66/17), kolikor kategorizira javno pot "Rakitna-povezava mimo HŠ 209", odsek 523513, v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 1265/41, k. o. Rakitna, se zavrže.

2.Pobudnica sama nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brezovica (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Rakitna-povezava mimo HŠ 209" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 1265/41, k. o. Rakitna, katerega lastnica je. Navaja, da je to zemljišče v naravi dvorišče oziroma vrt ter da po njem ne poteka cestni promet, temveč naj bi po njem tekla le zasebna pot, ki naj bi bila namenjena izključno za potrebe družine pobudnice in lastnika sosednjih zemljišč, Marka Jukića. Pobudnica navaja, da splošne rabe te njene nepremičnine ali vzpostavitve javne poti po njej ni nikoli dovolila. Temu naj bi ves čas nasprotovala, saj naj bi imela Občina Brezovica (v nadaljevanju Občina) v bližini v lasti zemljišči, po katerih naj bi v preteklosti že potekala javna pot, kar naj bi bilo razvidno iz stare terenske skice in starih delilnih načrtov.[1] Ker naj Občina ne bi pridobila soglasja pobudnice za kategorizacijo predmetne javne poti po njenem zemljišču, niti naj tega zemljišča pred kategorizacijo ne bi pridobila z odkupom ali z razlastitvijo, pobudnica zatrjuje, da Odlok, kolikor kategorizira javno pot "Rakitna-povezava mimo HŠ 209" v delu, ki poteka po tem zemljišču, posega v njeno lastninsko pravico in je zato v neskladju s 33., 67. in 69. členom Ustave. Zato predlaga, naj Ustavno sodišče Odlok v tem delu razveljavi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka s pobudo. Z vlogo z dne 12. 2. 2024 je pobudnica predlagala, naj Ustavno sodišče do končne odločitve o pobudi zadrži izvrševanje izpodbijanega dela Odloka.

2.Pobuda in predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanega dela Odloka sta bila poslana Občini, ki je nanju odgovorila. Občina navaja, da z Odlokom kategorizirana javna pot "Rakitna-povezava mimo HŠ 209" v naravi predstavlja povezovalno pot v naselju Rakitna, ki naj bi jo občani uporabljali že od leta 1970 dalje, saj naj v tem naselju ne bi bilo druge javne poti, ki bi povezovala ta njegov del. Pot, ki je v katastru vrisana na zemljišču, ki je v lasti Občine, naj v naravi nikoli ne bi obstajala. Občina navaja, da je skladno z odločitvami Vrhovnega in Ustavnega sodišča dolžna poskrbeti za ureditev lastništva nepremičnin, po katerih potekajo z Odlokom kategorizirane javne ceste. To svojo dolžnost naj bi Občina izpolnila z vložitvijo zahteve za razlastitev predmetne pobudničine nepremičnine, saj naj bi pobudnica poziv Občine za odkup te nepremičnine zavrnila. O tem, ali so podani pogoji za razlastitev, pa naj bi v postopku razlastitve odločalo Upravno sodišče. Občina meni, da je pobudnica pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega dela Odloka in predlog za začasno zadržanje njegovega izvrševanja vložila preuranjeno. Zato Ustavnemu sodišču predlaga, naj ju zavrne kot neutemeljena.

3.Pobudnica odgovarja, da so v preteklosti po njenem zemljišču parc. št. 1265/41, k. o. Rakitna, in sosednjih zemljiščih, ki so v lasti Marka Jukića, vedno lahko vozile le osebe, ki sta jim pobudnica in imenovani sosed to izrecno dovolila. Oba naj bi tudi že prej na svoja zemljišča postavljala prepreke v obliki nasutega materiala, ki so onemogočale uporabo teh zemljišč za pot, in tedaj naj Občina ali občani temu ne bi nasprotovali. Pobudnica meni, da sta pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega dela Odloka in predlog za začasno zadržanje njegovega izvrševanja edini pravni sredstvi, ki ju ima na voljo za zavarovanje svoje lastninske pravice, saj naj bi v primeru razlastitve predmetnega zemljišča to svojo pravico težje zavarovala.

B.

4.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

5.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja enoletnega objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev, zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[2] Da je sklicevanje pobudnika na subjektivni rok lahko uspešno, mora torej pobudnik izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).[3]

6.Odlok je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije dne 24. 11. 2017 in je skladno s 7. členom tega odloka začel veljati 2. 12. 2017. Objektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS za vložitev pobude zoper ta odlok se je iztekel 2. 12. 2018. Pobudnica, ki je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega dela Odloka vložila 17. 7. 2023, se glede pravočasnosti pobude sklicuje na subjektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS. Navaja, da so ji škodljive posledice protiustavnega Odloka nastale aprila 2023, ko naj bi Občina prvič neposredno posegla v njeno posest in lastninsko pravico na zemljišču parc. št. 1265/41, k. o. Rakitna. Prej naj glede tega zemljišča ne bi trpela znatnih škodljivih posledic; z njim naj bi ravnala po lastni presoji in nihče naj temu ne bi nasprotoval, čeprav naj bi nanj postavljala ovire, tako da preko njega ni bilo mogoče voziti. Tako naj bi pobudnica ravnala tudi aprila 2023, ko naj bi preko njene pooblaščenke (hčerke Liljane Zupet) z lastnikom sosednjih zemljišč parc. št. 1265/37 in 1265/39, obe k. o. Rakitna, Markom Jukićem, na predmetno pobudničino zemljišče in na omenjeni sosednji zemljišči, po katerih prav tako poteka kategorizirana javna pot "Rakitna-povezava mimo HŠ 209", nasula gradbeni material ter namestila železno zapornico (rampo) in leseno stojalo z opozorilom, da gre za zasebno zemljišče. Vendar naj bi tedaj Javno komunalno podjetje Brezovica, sklicujoč se na izpodbijani Odlok, vse te ovire odstranilo in odpeljalo, kasneje pa naj bi z zemljišča pobudnice ostranilo tudi asfaltne plošče, kar naj bi bilo vse razvidno iz pobudi priloženih fotografij. Pobudnica navaja, da je na svoje zemljišče nato znova nasula večjo količino zemlje, ki tudi še ob vložitvi pobude preprečuje vožnjo po tem zemljišču. Dodaja, da je Občino večkrat opozorila, da se ne strinja s kategorizacijo predmetne javne poti po njenem zemljišču, in jo pozvala k rešitvi zadeve oziroma k razveljavitvi izpodbijanega dela Odloka. Na njen prvi tak poziv, ki naj bi ga županu Občine po svoji tedanji pooblaščenki poslala 9. 5. 2023, naj bi Občina odgovorila z dopisom z dne 11. 5. 2023, da bo začela postopek za odkup predmetnega zemljišča.

7.Kot izhaja iz 5. točke obrazložitve tega sklepa, mora pobudnik, ki se glede pravočasnosti pobude sklicuje na subjektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS, prepričljivo utemeljiti trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega predpisa in pri tem izkazati obstoj okoliščin, na podlagi katerih je to trditev mogoče preveriti in oceniti. V obravnavanem primeru bi pobudnica tej zahtevi zadostila, če bi izkazala, da je bila s tem, da po njenem zemljišču poteka z Odlokom kategorizirana javna pot, seznanjena šele aprila 2023, ko naj bi Javno komunalno podjetje Brezovica s tega njenega zemljišča odstranilo ovire, ki jih je tja namestila pobudnica. Pobudnica zgolj z zatrjevanjem, da je čas odstranitve ovir z njenega zemljišča tisti trenutek, ki je v njenem primeru pomemben za začetek teka subjektivnega roka za vložitev pobude iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS, tej zahtevi ni zadostila. Iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, pa pobudnica obstoja okoliščin, na katere opira trditev, da je ta trenutek nastopil prav v zatrjevanem času, ni izkazala niti s sklicevanjem na predloženo slikovno gradivo in njeno korespondenco z Občino.

8.Pobudnica se pri utemeljevanju pravočasnosti pobude sklicuje na pobudi priložene fotografije, za katere zatrjuje, da so bile posnete aprila 2023, ob odstranitvi ovir z njenega zemljišča. Po oceni Ustavnega sodišča te fotografije, ki med drugim prikazujejo asfaltirano pot s postavljenima ovirama (zapornico in stojalom), zemljišče s potjo in vozilom na njej, zemljišče z dvignjenimi asfaltnimi ploščami in delovnim strojem ter pot z dvignjenimi asfaltnimi ploščami in travnato površino ob njej, na kateri leži prevrnjen prometni znak "stop", ne morejo biti upoštevne za presojo z vidika pravočasnosti pobude že zato, ker iz njih ni razviden čas njihovega nastanka. Ker pobudnica trdi, da so bile te fotografije posnete ob odstranitvi ovir, ki so bile postavljene tako na njenem zemljišču kot tudi na sosednjih zemljiščih, na njihovi podlagi tudi ni mogoče ugotoviti, katero od zemljišč prikazujejo. Tudi če so bile posnete (le) na zemljišču pobudnice, pa Ustavno sodišče ob upoštevanju, da gre za fotografije zemljišča z asfaltirano cesto (oziroma potjo) z določeno prometno ureditvijo in označeno s prometno signalizacijo (tj. prometnim znakom "stop"), ocenjuje, da njihova vsebina ne potrjuje niti trditve pobudnice, da je to zemljišče v naravi dvorišče oziroma vrt, po katerem poteka le zasebna pot. Pobudnica trditve, da je za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega Odloka izvedela v aprilu 2023, ne izkaže niti s sklicevanjem na vsebino dopisa z dne 9. 5. 2023, s katerim naj bi, kot zatrjuje, Občino prvič pozvala k rešitvi zadeve glede kategorizacije javne poti po njenem zemljišču. Že iz navedbe v opisu zadeve v uvodu tega dopisa je namreč razvidno, da je šlo za pobudničin "Zadnji poziv pred sprožitvijo postopkov". Da ni šlo za prvi poziv Občini k ureditvi problematike kategorizacije predmetne javne poti, ki poteka po pobudničinem zemljišču, izhaja tudi iz zapisa v tem dopisu, da je bil župan Občine že prej seznanjen "s celotno situacijo" in da je "glede navedene ceste" na Občini potekalo že več sestankov, pa tudi iz zapisa v zaključnem delu tega dopisa, da se Občina "ne more sklicevati, da za okoliščine ni vedela, saj so bile zadeve pojasnjene in skomunicirane že na več sestankih." Da so v zvezi s sporno kategorizacijo predmetne javne poti tekli pogovori med pobudnico in Občino, izhaja tudi iz dopisa pobudnice z dne 15. 5. 2023, v katerem je med drugim navedeno, da je bil na Občini že organiziran sestanek, katerega predmet je bila možnost dogovora o odkupu pobudničine nepremičnine. Ker iz vsebine teh dopisov izhaja, da so sestanki med pobudnico in Občino potekali že dlje časa pred nastankom teh dopisov ter da je bil njihov namen prav ureditev problematike v zvezi s potekom kategorizirane javne poti po pobudničinem zemljišču, po oceni Ustavnega sodišča to po naravi stvari pomeni, da je bila pobudnica vsaj v času sestankov, na katere se sklicuje v teh dopisih, že seznanjena s tem, da po njeni nepremičnini poteka z Odlokom kategorizirana javna pot. Umestitev teh sestankov v določen časovni okvir bi bila zato lahko tista okoliščina, ki bi bila v obravnavanem primeru lahko pomembna za presojo z vidika začetka teka subjektivnega roka za vložitev pobude iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS. Ker pa časovni okvir sestankov z Občino, ki jih pobudnica omenjena v dopisih z dne 9. 5. 2023 in z dne 15. 5. 2023, iz teh dopisov ni razviden, v pobudi pa pobudnica teh sestankov niti ne omenja, Ustavno sodišče njene trditve, da je za škodljive posledice izpodbijanega Odloka izvedela šele aprila 2023, ni moglo preizkusiti niti ob upoštevanju vsebine obeh dopisov, na katere se sklicuje pobudnica. Glede na navedeno in upoštevajoč navedbo pobudnice, da je z namestitvijo ovir na z Odlokom kategorizirano javno pot v delu, ki poteka po njenem zemljišču, tudi že večkrat pred aprilom 2023 poskušala preprečiti vožnjo po tem zemljišču, pobudnica po oceni Ustavnega sodišča ni prepričljivo utemeljila trditve, da je april 2023 tisti čas, ki je v njenem primeru pomemben za začetek teka subjektivnega roka za vložitev pobude iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS.

9.Glede na navedeno pobudnica ni izkazala, da je za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega dela Odloka izvedela aprila 2023 in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti vložila v enem letu od dneva, ko je izvedela za nastanek teh posledic. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. člena Odloka, kolikor kategorizira javno pot "Rakitna-povezava mimo HŠ 209", odsek 523513, v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 1265/41, k. o. Rakitna, zavrglo (1. točka izreka). Glede na tako odločitev Ustavnemu sodišču ni bilo treba odločati o predlogu pobudnice za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe Odloka.

10.Pobudnica je zahtevala povrnitev stroškov postopka s pobudo. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Po navedbah pobudnice gre za zemljišči parc. št. 1716/7 in 1716/9, obe k. o. Rakitna.

[2]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12), 5. točka obrazložitve, in št. U-I-314/13 z dne 7. 1. 2015, 3. točka obrazložitve.

[3]Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22), 11. točka obrazložitve.

[4]Glej fotografije z oznakami 1, 2, 3 in 11 v prilogi 19 k pobudi (v spisu list. št. 44, 45 in 49).

[5]Glej fotografijo z oznako 4 v prilogi 19 k pobudi (v spisu list. št. 45).

[6]Glej fotografiji z oznakama 5 in 8 v prilogi 19 k pobudi (v spisu list. št. 46 in 47).

[7]Glej fotografijo z oznako 10 v prilogi 19 k pobudi (v spisu list. št. 48).

[8]Cesta je površina, omejena z mejo cestnega zemljišča, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi (6. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o cestah, Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2).

[9]Prometna ureditev je način odvijanja in vodenja prometa, ki ga za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo (72. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-2).

[10]Prometna signalizacija je sklop prometnih znakov, tabel, označb in naprav, s katerimi se udeležencem cestnega prometa sporočajo nevarnosti, omejitve, prepovedi in obveznosti na cesti ali njenem delu, jih vodi v prometu in jim daje potrebna prometna, turistična in druga obvestila (70. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-2).

[11]Te pobudničine trditve ne potrjuje niti vsebina ortofoto posnetkov območja, na katerem leži predmetna nepremičnina pobudnice, ki jih pobudnica prav tako prilaga pobudi. Tako je npr. iz ortofoto posnetka, ki ga je pobudnica označila z opombo "Prikaz poteka javne poti", razvidno, da po skoraj celotni površini pobudničinega zemljišča s parcelno oznako 1265/41 poteka pot, ki se levo in desno nadaljuje po zemljiščih s parcelnima oznakama 1265/37 in 1265/39 (glej prilogo 4 k pobudi; v spisu list. št. 24).

[12]Gre za dopis, ki ga je z elektronsko pošto v imenu pobudnice županu Občine poslala njena hči Liljana Zupet (glej prilogo 15 k pobudi; v spisu list. št. 38).

[13]S tem dopisom se je pobudničina tedanja pooblaščenka odzvala na obvestilo Občine z dne 11. 5. 2023, da bo začela postopek za odkup zemljišč, po katerih poteka kategorizirana javna pot "Rakitna-povezava mimo HŠ 209" (glej prilogo 21 k pobudi; v spisu list. št. 52).