Jedro

Pravilno je pritožbeno stališče, da je zato sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko izvršilni naslov, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev (četrti odstavek 62. člena ZIZ in tretji odstavek 44. člena ZIZ), ter v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo za znesek 91,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2006 dalje do plačila in 59,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2007 dalje do plačila (I. točka izreka). Predlog za izvršbo upnika z dne 3. 6. 2013, ki se nanaša na glavnico v znesku 609,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 10. 2004 dalje do plačila, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo (II. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora upniku v 8 dneh povrniti 53,35 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del prvostopnega sklepa (II. točka izreka) se pravočasno pritožuje upnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Napačno je po mnenju pritožnika prvostopno stališče, da sklep Ig 170/2004 z dne 13. 9. 2004 ni izvršilni naslov v smislu 17., 19., in 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter da posledično na podlagi te listine ni mogoče dovoliti izvršbe. Izpostavlja, da je bil med strankama že v teku izvršilni postopek zaradi izterjave iste terjatve, ki je tekel na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. 0001 Ig 2004/00170 z dne 13. 9. 2004, pravnomočnega dne 25. 9. 2004 in izvršljivega dne 4. 10. 2004. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je po mnenju pritožnika lahko izvršilni naslov, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, in v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka. Z njim je bilo namreč pravnomočno odločeno o obstoju upnikove terjatve, iz njega je razvidno, kdo je upnik, dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Zato lahko na njegovi podlagi upnik ponovno predlaga izvršbo, če je bila le-ta predhodno pravnomočno ustavljena, ker ni bila uspešna. Pritožnik predlaga ugoditev pritožbi in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu prvostopne odločitve zmotno uporabilo materialno pravo.

5. V obravnavani zadevi je upnik zavrnjeni del predloga za izvršbo vložil na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v L. opr. št. Ig 04/00170 (v nadaljevanju Ig 170/2004) z dne 13. 9. 2004, ki je po upnikovi navedbi v predlogu za izvršbo postal izvršljiv dne 4. 10. 2004. Upnik je predlogu za izvršbo med drugim priložil tudi navedeni sklep o izvršbi z dne 13. 9. 2004, kakor tudi izvršilni predlog z dne 3. 8. 2004, na podlagi katerega je bil sklep o izvršbi izdan. Prvostopno stališče, da v navedenem sklepu o izvršbi ni odločeno o obstoju upnikove terjatve, temveč le o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne terjatve, da torej ne gre za izvršilni naslov v smislu določb ZIZ ter da posledično na podlagi te listine ni mogoče dovoliti izvršbe, je materialnopravno napačno, kar utemeljeno izpostavlja tudi pritožnik. Sodišče prve stopnje je namreč očitno spregledalo naložitveni del sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v L., opr. št. Ig 170/2004 z dne 13. 9. 2004 (njegovo 1. točka izreka), v katerem je dolžniku naloženo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev. Sestavni del navedenega sklepa o izvršbi je upnikov na podlagi verodostojne listine podan predlog za izvršbo (priloga A7), iz katerega je razbrati v obravnavani zadevi izterjevano glavnico (146.141,88 SIT oz. 609,84 EUR) kakor tudi zahtevani tek zakonskih zamudnih obresti, kar vse je bilo z naložitvenim delom sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v L., opr. št. Ig 170/2004 z dne 13. 9. 2004 (1. točka izreka) dolžniku tudi naloženo v plačilo. Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je bilo z navedenim sklepom o izvršbi pravnomočno odločeno o obstoju upnikove terjatve, iz njega je tudi razvidno, kdo je upnik, dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (primernost izvršilnega naslova za izvršbo - 21. člen ZIZ). Pravilno je pritožbeno stališče, da je zato sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko izvršilni naslov, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev (četrti odstavek 62. člena ZIZ in tretji odstavek 44. člena ZIZ), ter v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka. Stališče, da je naložitveni del sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, lahko izvršilni naslov, je v izpodbijanem sklepu zavzelo tudi sodišče prve stopnje (zadnji del 2. točke obrazložitve prvostopnega sklepa), nato pa kljub takemu pravilnemu stališču sprejelo že obrazloženo materialnopravno napačno odločitev.

6. V skladu s petim odstavkom 40. člena ZIZ upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Vendar pa je upnik v skladu s sedmim odstavkom istega člena ZIZ dolžan listine, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, takoj predložiti sodišču, če se pojavi upravičen dvom o njihovi verodostojnosti, sicer se šteje, da je predlog za izvršbo umaknil. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje glede drugih dveh listin, na podlagi katerih je upnik v obravnavani zadevi (sedaj že uspešno) predlagal izvršbo, upnika predhodno pozvalo na predložitev izvršilnega naslova, ki bo potrjen s pravnomočnostjo in izvršljivostjo. Tudi obravnavani sklep o izvršbi Ig 170/2004 (priloga A8) takega potrdila sam po sebi ne vsebuje.

7. Sodišče druge stopnje je po vsem zgoraj obrazloženem izpodbijano II. točko prvostopnega sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Prvostopno sodišče naj upoštevaje že izpostavljeno pravilno materialnopravno stališče (da je pravnomočni sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, izvršilni naslov v delu, v katerem je dolžniku naloženo, da poravna terjatev) upnika po potrebi v skladu s sedmim odstavkom 40. člena ZIZ pozove na dopolnitev predloga za izvršbo s predložitvijo izvršilnega naslova s potrjeno pravnomočnostjo in izvršljivostjo, nato pa ponovno odloči o upnikovem predlogu za izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Lenartu Ig 170/2004 z dne 13. 9. 2004. 8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).