Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke se opravita na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
V zemljiški knjigi se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. In 05/00094 z dne 29.08.2005 pri parc. št. ..., vpisani v vl. št. ... k.o. L., last J. A., rojenega 24.02.1965, stanujočega S. ..., L., zaradi izterjave glavnice v višini 51.110,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.04.2000 dalje do plačila, stroškov pravdnega postopka v višini 15.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.03.2001 dalje do plačila, glavnice v višini 53.085,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.06.1997 dalje do plačila, stroškov pravdnega postopka 13.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.06.2000 dalje do plačila, stroškov izvršilnega postopka v višini 16.180,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.08.2005 dalje do plačila ter vseh nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka s pripadki dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke v korist upnice A. Z. d. d.d. K..
Proti takšnemu sklepu je laično pritožbo vložil dolžnik in nasprotni udeleženec J. A.. V pritožbi je navedel, da ne razume, na kakšni podlagi je lahko prvostopno sodišče blokiralo njegov osebni dohodek in istočasno vknjižilo hipoteko na njegovo parcelo, čeprav je napisal pritožbo, na katero ni dobil odgovora.
Pritožba ni utemeljena.
Iz pritožnikove laične pritožbe smiselno izhaja zatrjevanje preuranjenosti izpodbijanega sklepa, ker sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen, kar po presoji drugostopnega sodišča ni utemeljeno.
Na podlagi I. odstavka 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini. To stori na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Ker pa se po I. odstavku 46. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izvršba začne opravljati že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če za posamezna izvršilna dejanja zakon ne določa drugače, in ker ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine) ne določa drugače, se zaznamba sklepa o izvršbi opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi.
Pri odločanju o takšnem vpisu, ki se opravi po uradni dolžnosti, pa zemljiškoknjižno sodišče presoja le, ali so podani v 148. členu ZZK-1 navedeni pogoji za vpis:
I. če listina, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis,
II. če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen,
III. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in
IV. če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon.
Navedeni pogoji so bili v konkretnem primeru izpolnjeni, saj je v sklepu o izvršbi nepremičnina, ki je podlaga za vpis, označena z identifikacijskim znakom po 5. točki I. odstavka 3. člena ZZK-1, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. V sklepu o izvršbi je oseba, v korist katere je zaznamba dovoljena, navedena s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo, vpis je po stanju zemljiške knjige dovoljen, saj je lastnik v sklepu o izvršbi navedene nepremičnine dolžnik do celote, po stanju zemljiške knjige pa tudi ne izhajajo druge ovire za vpis. Prav tako so izpolnjeni vsi drugi pogoji za dovolitev vpisa.
Kar se tiče dolžnikovih pritožbenih navedb v zvezi z vknjižbo hipoteke na njegovi nepremičnini pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je vknjižba hipoteke zakonita posledica zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo (tako izrecno II. odstavek 170. člena ZIZ in II. odstavek 87. člena ZZK-1), zato zemljiškoknjižno sodišče, kadar dovoli zaznambo sklepa o izvršbi, na podlagi 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti v upnikovo korist dovoli še vknjižbo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini. Tudi v tem primeru se za dovoljenost vpisa presoja zgolj obstoj zgoraj navedenih pogojev iz 148. člena ZZK-1 in ker je zemljiškoknjižno sodišče v izpodbijanem sklepu navedeno zakonsko določilo v celoti spoštovalo, je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika J. A. zavrnilo, ker je neutemeljena, sklep pa v celoti potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z II. odstavkom 120. člena ZZK-1 in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Hkrati je dovolilo še izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, kot to določa 2. točka III. odstavka 161. člena ZZK-1, pri tem pa ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, z II. odstavkom 120. člena ZZK-1 in s 37. členom ZNP).