10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 3596/2001 z dne 10. 9. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. N 125/2001 z dne 13. 7. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Ustavna pritožnica je v nepravdnem postopku predlagala delitev skupnega nepremičnega premoženja, ki sta ga v času trajanja zakonske zveze ustvarila z bivšim zakoncem. Hkrati je predlagala tudi izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi do končne ureditve premoženjskopravnih razmerij izključno sama uporabljala lokal na Ptujski cesti. Sodišče prve stopnje je s sklepom št. N 125/2001 z dne 13. 7. 2001 zavrglo predlog za delitev skupnega premoženja in predlog za izdajo začasne odredbe, ker je štelo, da je premoženje že razdeljeno.

Pritožnica se je zoper tak sklep pritožila, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Poudarja, da do pravno veljavne razdružitve premoženja zakoncev ni nikoli prišlo, saj sporazum o delitvi skupnega premoženja ni bil veljavno sklenjen.

Sklenjen naj bi bil le za primer sporazumne razveze zakonske zveze, do katere pa kasneje ni prišlo, temveč je pritožnica vložila tožbo za razvezo zakonske zveze. Pritožnica meni, da ji je sodišče s tem, ko je štelo, da je premoženje bivših zakoncev razdruženo že na podlagi omenjenega sporazuma, odvzelo možnost, da uveljavi "pravice do lastnega premoženja".

Z izpodbijano sodno odločbo naj bi bile v njeno škodo kršene pravice iz 14., 15., 22., 23., 33., 50. in 53. člena ter prvega odstavka 67. člena Ustave.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne in procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica v ustavni pritožbi sicer zatrjuje kršitve več ustavnih pravic, vendar jih z ničimer ne konkretizira. Zgolj z zatrjevanjem materialnopravne napačnosti izpodbijane sodne odločbe pa zatrjevanih kršitev ustavnih pravic ni mogoče utemeljiti.

4.Očitek pritožnice, da ji je bila s tem, ko je sodišče zavrglo njen predlog za delitev skupnega premoženja, odvzeta pravica do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave), je neutemeljen. Stališče, na katerem temelji odločitev Višjega sodišča, namreč pritožnici ne jemlje možnosti, da v pravdi uveljavlja neveljavnost spornega sporazuma in nato predlaga drugačno delitev skupnega premoženja.

5.Ker torej očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger