Jedro

Sodišče dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in hkrati dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, med ostalim v primeru, če ugovor v postopku sploh ni bil vložen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižno sodišče je v tej zadevi dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in sicer listine, sklenjene med K. K. kot prvo lastnico in drugo lastnico M. D., za nepremičnino, ki se nahaja na parc. št. 410/9 k.o. K. ter na podlagi prodajne pogodbe z dne 01. 06. 2005, kupoprodajne pogodbe z dne 06. 03. 2009, izjave po 2. točki 5. odstavka 234. člena ZZK S. P. in izjave po 2. točki 5. odstavka 234. člena ZZK S. P., dovolilo na nepremičnini parc. št. 410/9, vpisani v vl. št. 3172 k.o. K., v lasti O. K, odpis parc. št. 410/9 in vpis v nov vl. št. 3290 k.o. K. s prenosom starega lastninskega stanja po dosedanjem pridobitnem naslovu za O. K. do ½ in tam vknjižba lastninske pravice na osebo: R. S. , EMŠO, M. ulica, K., do ½.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje O. K. s predlogom, da sodišče sklep razveljavi in predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine zavrne. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določbe ZZK in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Nasprotna udeleženka kot zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 410/9 k.o. K. nasprotuje vzpostavitvi listine, saj je prepričana, da taka listina ni nikoli obstajala in da K. K. ni nikoli M. D. dala v last nepremičnine parc. št. 410/9. Iz dokazov, ki jih je predlagatelj predložil sodišču je zaključiti, da naj bi bila ta listina – pogodba sklenjena v letu 1991. Tega leta je res K. K. prodajala stanovanja s pripadajočimi prostori najemnikom, kateri so zasedali njena stanovanja. M. D. je kot dotedanja najemnica sklenila kupoprodajno pogodbo z dne 29. 04. 1991 o nakupu trosobnega stanovanja. Iz vsebine pogodbe je jasno, da je kupila izključno stanovanje. O garaži (ali drvarnici), ki bi se lahko nahajala izven stanovanja, pa pogodba ne govori. Pritožnica prilaga prepis pogodbe, originalna pogodba je v arhivu DURS in predlaga, da zanjo sodišče zaprosi po uradni dolžnosti. O. K. je stranki M. s pogodbo o uskladitvi dejanskega stanja z zemljiškoknjižnim priznala lastninsko pravico na stanovanju, ki je vpisano v podvložek št. 2912/15 k.o. K., ki leži na parc. št. 410/10 k.o. K., ne pa tudi na garaži, stoječi na parc. št. 410/9, saj priznanja lastninske pravice na tej parceli ni zahtevala niti M. D., niti M. Tožeča stranka sicer dopušča, da je M. D. sama zgradila garažo na zemljišču parc. št. 410/9, bodisi, ko je bilo to še v lasti K. ali ko je bila lastnica zemljišča že tožeča stranka. Vendar to ne spremeni dejstva, da je zemljišče parc. št. 410/9 v lasti tožeče stranke in da predlagatelj ni verjetno izkazal, da je bilo za predmetno parcelo že izdano v njegovo korist ali v korist njegovih pravnih prednikov zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice. Ker obstoji listina, ki jo je M. D. sklenila s K. v letu 1991, predlagatelj tudi ni izkazal, da se je listina izgubila ali bila uničena. Verjetnost, da bi M. D. sklenila s K. še kakšno listino, katere predmet bi bila samo parc. št. 410/9 k.o. K., je enaka nič, saj so ostali kupci, ki so na istem naslovu od K. kupili tudi garaže, imeli le-te v pogodbah (s katerimi so kupili stanovanja) izrecno navedene.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v določbah 234. do 242. člena ureja postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. Za začetek postopka mora predlagatelj s stopnjo verjetnosti izkazati, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da se je ta listina uničila oziroma izgubila (1. in 2. alineja 1. točke 1. odstavka 234. člena ZZK-1). Pri tem se šteje, da je pogoj iz 1. alineje 1. točke 1. odstavka 234. člena verjetno izkazan tudi v primeru, če predlagatelj verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, s tem, da predloži overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to dejstvo (2. točka 7. odstavka 234. člena ZZK-1).

Iz zemljiškoknjižnega predloga izhaja, da je predlagatelj navedel argumente in predlagal dokaze, ki kažejo na to, da je med njim oziroma njegovim pravnim prednikom prišlo do veljavne sklenitve razpolagalnega pravnega posla, vendar se je listina (konkretno prodajna pogodba med K. K. in M. D. za nepremičnino, ki se nahaja na parc. št. 410/9 k.o. K.), izgubila oziroma uničila, tako da nobena od pogodbenih strank z njo ne razpolaga. Verjetnost teh dejstev predlagatelj izkazuje z overjenima izjavama lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujeta dejstvo, da ima nepremičnino v lastniški posesti ter z navedbo, da se je original listine uničil oziroma izgubil, lastniški posestnik pa nima niti njene kopije. Ker so bili izpolnjeni tudi drugi pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja, je sodišče prve stopnje izdalo sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine na podlagi 236. člena ZZK-1. Proti sklepu Dn. št. 865/2010 z dne 03. 06. 2010 je zemljiškoknjižni lastnik ugovarjal, ker pa zoper ta sklep ni posebne pritožbe, torej tudi ne ugovora, je bil zavržen kot nedopusten. V pritožbi med ostalim navaja, da predlagatelj ni verjetno izkazal pogojev za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, češ da taka listina ni nikoli obstajala. Iz kupoprodajne pogodbe, ki je bila sklenjena med K. K. in M. D. v letu 1991, katere kopijo pritožnica prilaga, pa izhaja, da je bilo predmet te pogodbe zgolj stanovanje, ne pa tudi garaža, ki stoji na parc. št. 410/9 k.o. K.. Kot je pritožbeno sodišče že navedlo, pa so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine po določbi 236. člena ZZK-1, zato so neutemeljeni ugovori pritožnice proti izdaji tega sklepa.

Sestavni del postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je tudi oklicni postopek (237. in 238. člen ZZK-1). V tem postopku, ki med ostalim vsebuje poziv imetnikom pravic, da v 1 mesecu od objave oklica v Uradnem listu RS, z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost podatkov o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, oziroma druge pogoje za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, imajo torej možnost vsi udeleženci, katerih pravni interes utegne biti prizadet z vzpostavitvijo zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja, možnost zavarovati svoje pravice z vložitvijo ugovora. Med ostalim je to tudi zemljiškoknjižni lastnik, ki lahko z ugovorom izpodbija, da listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oziroma je v njegovi posesti oziroma posesti druge osebe, ki jo hrani zanj. Pri tem ji navedb v ugovoru sploh ni treba dokazovati (2. odstavek 240. člena ZZK-1), ker je podana domneva o njegovi močnejši pravici. V tem primeru zemljiškoknjižno sodišče zavrne predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in predlog za vknjižbo lastninske pravice že zgolj na podlagi dejstva, da ji ugovarja zemljiškoknjižni lastnik.

Sodišče pa dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in hkrati dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, med ostalim v primeru, če ugovor v postopku sploh ni bil vložen (1. točka 1. odstavka 241. člena ZZK-1). V obravnavani zadevi pritožnica ugovora v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine (238. člen ZZK-1) ni vložila, ampak le pritožbo proti sklepu o začetku postopka. Zato je odločitev o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in dovolitvi predlagane vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja pravilna in v skladu z določbo 241. člena ZZK-1. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.