Jedro

Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izvršbo predstavljajo izvršilna dejanja, med katera pa sodijo tudi dejanja izvršitelja. To pomeni, da je izvršitelj pravilno že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi začel z opravljanjem izvršilnih dejanj. Tega ne prepreči niti vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj pritožba in ugovor ne zadržita postopka (torej oprave izvršilnih dejanj), če ni v zakonu drugače določeno.

O dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Zato sodišče pred tem trenutkom še ne more presoditi, ali je dolžnik tisti, ki mora plačati izvršilne stroške.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljnjo odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka dolžniku naložilo, da je dolžan upnikoma v roku 8. dni povrniti 397,98 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. V 2. točki izreka je v presežku priglašene stroške upnikov zavrnilo.

2.Zoper 1. točko izreka vlaga pritožbo dolžnik in trdi, da je upnikovo terjatev poravnal še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi dne 3. 6. 2024 in bi zato upnika morala umakniti predlog za izvršbo. Za opravo rubeža dne 5. 6. 2024 tako ni bilo pravnega interesa in bi rubež moral biti preklican, če bi bila upnika skrbna. Na takšen način do nastalih stroškov izvršitelja sploh ne bi prišlo. Sicer pa stroški niso potrebni za izvršbo, ker sta bila upnika poplačana in gre zato za izključno krivdo upnikov, posledično pa naj upnika krijeta stroške izvršitelja. Poudarja, da o ugovoru dolžnika še ni bilo odločeno, dolžnik pa je tudi že vložil predlog za nasprotno izvršbo. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3.Upnika v odgovoru na pritožbo navajata, da ni res, da bi dolžnik plačal terjatev dne 3. 6. 2024 v celoti, saj je plačal le delno v znesku 677,81 EUR. Sicer pa je bil rubež opravljen dne 30. 5. 2024 in ne 5. 6. 2024, kot to zatrjuje dolžnik. Upnika nista poplačana v celoti in so tako izvršilni stroški, povezani z delom izvršitelja, potrebni za izvršbo. Priglasita stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani 1. točki izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano 1. točko izreka v plačilo dolžniku naložilo nadaljnje upnikove izvršilne stroške v višini 397,98 EUR kot stroške izvršitelja in stroške, ki so bili s strani upnikov pravočasno priglašeni in so potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Svojo odločilo je sprejelo pred odločitvijo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.

6.Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 27. 5. 2024 dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in sklep vročilo izvršitelju ter organizaciji za plačilni promet. Dne 5. 6. 2024 je izvršitelj posredoval poročilo o opravljenih dejanjih, iz katerega izhaja, da sta bila rubež in cenitev dolžnikovih premičnin opravljena dne 30. 5. 2024, izvršitelj pa je zarubil dolžnikov osebni avtomobil registrske številke ... in motor z registrsko številko ... Istega dne, torej 5. 6. 2024 sta upnika priglasila stroške izvršitelja in pri sodišču prve stopnje podala predlog, s katerim naj omenjene stroške sodišče naloži v plačilo dolžniku, dne 6. 6. 2024 pa je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi. Banka d.d. je dne 7. 6. 2024 obvestila sodišče, da je poplačala upnika dne 3. 6. 2024 v višini 677,81 EUR.

7.Uvodoma pritožbeno sodišče zavrača pritožbene očitke, da niso bili podani pogoji za opravo rubeža in cenitve premičnin. Dolžnik neutemeljeno navaja, da sta bila rubež in cenitev dolžnikovih premičnin opravljena dne 5. 6. 2024, saj podatki spisa izkazujejo ravno nasprotno, torej, da sta bili izvršilni dejanji rubeža in cenitve dolžnikovih premičnin opravljeni dne 30. 5. 2024. V skladu s prvim odstavkom 46. člena ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izvršbo predstavljajo izvršilna dejanja, med katera pa sodijo tudi dejanja izvršitelja. To pomeni, da je izvršitelj, ki je bil določen s sklepom o izvršbi z dne 27. 5. 2024, pravilno že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi začel z opravljanjem izvršilnih dejanj. Tega ne prepreči niti vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj ZIZ v šestem odstavku 9. člena izrecno določa, da pritožba in ugovor ne zadržita postopka (torej oprave izvršilnih dejanj), če ni v zakonu drugače določeno. Rubež in cenitev se opravita pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, za nadaljnja izvršilna dejanja, kot so prodaja stvari in poplačilo upnika iz zneska, dobljenega s prodajo, pa je v prvem odstavku 92. člena ZIZ predpisano, da se smejo opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Zavrniti je zato pritožbene očitke kot neutemeljene, da izvršilno dejanje rubeža premičnin ni imelo pravne podlage.

8.Upnika pri vlaganju izvršilnih sredstev, s katerimi želita doseči poplačilo svoje terjatve nista omejena, saj po prvem odstavku 34. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo. Tudi postopanje sodišča prve stopnje, ko je sklep o izvršbi takoj po izdaji vročilo izvršitelju in organizaciji za plačilni promet, je v skladu s prvim in tretjim odstavkom 45. člena ZIZ.

9.V konkretnem primeru je do plačila zneska v višini 677,81 EUR prišlo dne 3. 6. 2024 (obvestilo Banke d.d. z dne 7. 6. 2024), torej že po opravljenem rubežu in cenitvi premičnin dne 30. 5. 2024. Do stroškov, nastalih z izvršilnim dejanjem dne 30. 5. 2024, torej pred plačilom zneska 677,81 EUR, je izvršitelj upravičen. Terjatev za plačilo stroškov izvršitelja ne nastane, ko stroški dejansko nastanejo, temveč šele z odločitvijo sodišča o priglašenih stroških postopka, torej takrat, ko sodišče odloči, katera stranka in v kakšni višini je dolžna povrniti nasprotni stranki stroške postopka. S pravnomočnostjo sklepa o stroških zapade obveznost plačila odmerjenih stroškov v plačilo. V primeru, ko pa je zoper sklep o izvršbi vložen ugovor, o katerem še ni odločeno in sklep o izvršbi posledično še ni pravnomočen, pa terjatev iz naslova izvršilnih stroškov še ni zapadla.

10.Utemeljen je pritožbeni očitek, da je odločitev, da mora dolžnik s tem povezane stroške kot za izvršbo potrebne stroške povrniti upnikoma, preuranjena. O dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Zato sodišče pred tem trenutkom še ne more presoditi, ali je dolžnik tisti, ki mora plačati izvršilne stroške. V tej fazi je dopustna zgolj odmera izvršiteljevih stroškov, ni pa še podlage za njihovo naložitev katerikoli od strank postopka, saj o utemeljenosti predloga za izvršbo še ni odločeno. O tem, katera od strank postopka bo dolžna plačati izvršiteljeve stroške, bo sodišče prve stopnje lahko odločilo šele po odločitvi o ugovoru dolžnika. Sodišče prve stopnje je tako preuranjeno odločalo o priglašenih stroških upnikov. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 9, 9/6, 38, 38/5, 46, 46/1, 92, 92/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.