Jedro

Zahtevek za znižanje kupnine je treba oblikovati tako, da se najprej postavi oblikovalni zahtevek, s katerim se zahteva znižanje pogodbene cene, in nato hkrati dajatveni zahtevek za vračilo oz. plačilo tistega dela kupnine, ki temelji na predhodno uspešno uveljavljenem oblikovalnem zahtevku. V takšnih procesnih situacijah, tako kot v primerih postavitve vmesnih ugotovitvenih zahtevkov, oblikovalni zahtevek ne predstavlja kriterija za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, odločilnega za odmero sodne takse, temveč je pomembna oziroma upoštevna le sporna vrednost dajatvenega zahtevka.

Izrek

I.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 786/2024 z dne 3. 12. 2025 ugodi in se navedeni plačilni nalog razveljavi.

II.Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog II P 786/2024 z dne 3. 12. 2025 v znesku 198 EUR, s katerim je zahtevalo doplačilo sodne takse za tožbo.

2.Tožnika vlagata pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagata razveljavitev plačilnega naloga, saj menita, da zahteva po doplačilu sodne takse glede na resnično vrednost spornega predmeta ni utemeljena. Vrednost spornega predmeta dejansko znaša 28.685,65 EUR, zato je sodišče s plačilnim nalogom s 13. 8. 2024 pravilno odmerilo sodno takso v višini 741 EUR, ki sta jo tožnika že plačala. Že v vlogi z 20. 11. 2025 sta na poziv sodišča pojasnila, da sta tožbeni zahtevek oblikovala v skladu z novejšo sodno prakso (VS RS II Ips 38/202, II Ips 130/2013). Od toženke uveljavljata povračilo stroškov odprave stvarnih napak v višini 7.290 EUR, znižanje pogodbene cene zaradi zmanjšanja vrednosti v višini 16.250 EUR in vračilo tega zneska ter povrnitev škode v višini 5.145,65 EUR. Vrednost tožbenega zahtevka tako znaša 28.685,65 EUR, kar predstavlja vsoto treh denarnih zneskov. Pri oblikovalnem in dajatvenem tožbenem zahtevku v zvezi s plačilom 16.250 EUR ne gre za dva ločena zahtevka, ki bi temeljila na enaki pravni podlagi. Ne gre za pravo eventualno kumulacijo zahtevkov, temveč za en sam tožbeni zahtevek, na podlagi katerega je mogoče določiti vrednost spornega predmeta. V primerih, podobnih obravnavanemu, vmesni ugotovitveni zahtevek skladno z ustaljeno sodno prakso VS RS (prim. II Ips 303/2014) ne predstavlja kriterija za določitev vrednosti spornega predmeta, temveč je odločilna zgolj vrednost dajatvenih zahtevkov. To bi moralo veljati tudi za oblikovalni zahtevek, s katerim tožnika od sodišča zahtevata, da vzpostavi ali spremeni določeno pravno razmerje. Šele na podlagi tega lahko uveljavljata terjatev s pomočjo dajatvenega denarnega zahtevka. Določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katere se sklicuje naslovno sodišče, sodna praksa ne razlaga tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Doplačilo sodne takse v znesku 198 EUR, ki ga je sodišče tožnikoma naložilo s plačilnim nalogom z dne 3. 12. 2025, zato ni utemeljeno.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Izpodbijana odločitev o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog s 3. 12. 2025 in s tem o potrditvi obveznosti doplačila sodne takse za tožbo v znesku 198 EUR temelji na presoji, da gre pri tožnikovem nedenarnem oblikovalnem zahtevku, ovrednotenem na 16.250 EUR, in denarnem zahtevku v znesku 28.685,65 EUR, za več zahtevkov, pri čemer se pri odmeri sodne takse vrednosti predmetov seštevajo. Sklicujoč se na določbo 19. in 20. člena ZST-1 in 41. člena ZPP je presodilo, da je, glede na to, da se zahtevka opirata na isto dejansko in pravno podlago, za odmero sodne takse odločilna vrednost seštevka posameznih zahtevkov. Zato je pri odmeri sodne takse upoštebolo kot vrednost spornega predmeta 44.935,65 EUR. Ker sta tožnika po plačilnem nalogu s 13. 8. 2025 že plačala sodno takso v višini 741 EUR, ki je bila odmerjena le od denarnega zahtevka 28.685,65 EUR, je izdalo še plačilni nalog v znesku 198 EUR, kolikor znaša doplačilo takse za oblikovalni nedenarni zahtevek, ovrednoten na 16.250 EUR.

5.Pritožba utemeljeno očita zmotnost uporabe materialnega prava. Iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da tožnika od toženke uveljavljata znižanje kupnine, dogovorjene v pogodbi z 22. 9. 2021, spremenjeni z dodatkom z 20.11.2022, za 16.2050 EUR (1. točka izreka), in plačilo zneska 28.685,65 EUR z obrestmi (2. točka izreka). Kot je razvidno iz tožbenih trditev, so v denarnem dajatvenem zahtevku vsebovani trije denarni zneski, 7.290 EUR iz naslova povračila stroškov odprave stvarnih napak, vračilo 16.250 EUR in povrnitev ostale škode, nastale v zvezi s kršitvami pogodbenih obveznosti, v višini 5.145,65 EUR. Tožnika sta oblikovalni zahtevek na znižanje plačila in denarni zahtevek v zvezi s plačilom 16.250 EUR oblikovala v skladu z novejšo sodno prakso1. Ta določa, da je treba zahtevek za znižanje kupnine oblikovati tako, da se najprej postavi oblikovalni zahtevek, s katerim se zahteva znižanje pogodbene cene, in nato hkrati dajatveni zahtevek za vračilo oz. plačilo tistega dela kupnine, ki temelji na predhodno uspešno uveljavljenem oblikovalnem zahtevku. Brez uspeha z oblikovanim zahtevkom tožnika ne bi imela pravne podlage za dajatveni zahtevek, brez postavitve dajatvenega zahtevka pa ne bi imela pravnega interesa za oblikovalni zahtevek. Oblikovalni zahtevek za znižanje kupnine torej ni samostojni zahtevek, temveč ga je treba postaviti skupaj z denarnim zahtevkom. V takšnih procesnih situacijah pa, tako kot v primerih postavitve vmesnih ugotovitvenih zahtevkov, oblikovalni zahtevek ne predstavlja kriterija za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, odločilnega za odmero sodne takse, temveč je pomembna oziroma upoštevna le sporna vrednost dajatvenega zahtevka.2 V razmerju prejudicialnosti dveh takšnih zahtevkov vrednosti niti ni treba posebej opredeliti. Pojasnjeno medsebojno razmerje zahtevkov torej izključuje upoštevanje oblikovalnega zahtevka kot kriterija za odmero sodne takse.3 Ob povedanem tako tudi ni sprejemljivo seštevanje zneskov iz oblikovalnega zahtevka in dajatvenega zahtevka, za kar se zmotno zavzema sodišče prve stopnje.

6.V danem primeru pri razmerju med oblikovalnim in dajatvenim tožbenim zahtevkom na plačilo zneska v višini 16.250 EUR ne gre za več spornih predmetov, katerih vrednosti bi se seštevale pri odmeri sodne takse. Taksna obveznost za doplačilo takse s plačilnim nalogom z dne 3. 12. 2025 v luči 19. in 20. člena ZST-1 oz. 41. člena ZPP tako ni podana.

7.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugodilo ugovoru zoper plačilni nalog ter ga razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

8.Kljub uspehu s pritožbo tožnika krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, saj gre pri predmetnem postopku v zvezi s taksno obveznostjo za razmerje med sodiščem, ki je vodilo postopek, in stranko, in ne za razmerje med pravdnima strankama, ko bi morala nasprotna stranka povrniti drugi stranki njene pravdne stroške.

-------------------------------

1Glej VS RS II Ips 288/2014, II Ips 88/2015, II Ips 38/2012 in II Ips 130/2013.

2Prim. odl. VS RS II Ips 303/2014 id.

3Prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, UL RS in GV Založba, 1005, str. 221

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 19, 19/1, 19/2, 20 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 41, 41/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.