Jedro

Ni sporno, da ima tožnica dolg do upnika, katerega ni poravnala, zaradi česar je upnik zoper njo vložil predlog za izvršbo. Tožnica prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči zato, da bi z upnikom dosegla dogovor, ki bi omogočil ustavitev izvršbe, tožnica pa bi izven izvršilnega postopka poplačala svoj dolg do njega. Po presoji sodišča tožnica ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da bo pri tem uspešna, kar pomeni, da ni izkazala pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku št. In 18/2012, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni. V navedeni zadevi se zoper tožnico kot dolžnico vodi postopek izvršbe. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da tožnica v svoji prošnji ne navaja, da bi izpolnila svojo obveznost do upnika ampak, da želi odplačati dolg z najemom novega kredita za daljše obdobje. Po zaključku organa za brezplačno pravno pomoč to kaže na to, da je upnik utemeljeno vložil predlog za izvršbo. Sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Kljub začeti izvršbi pa prosilka še vedno lahko poravna svoj dolg in na ta način prepreči nadaljnjo izvršbo, lahko pa tudi poskuša z upnikom doseči kakšno sporazumno rešitev, v kolikor ne zmore v kratkem času poravnati celotnega dolga. Dolžnik ima po drugem odstavku 34. člena ZIZ možnost predlagati, da sodišče omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve, po četrtem odstavku 34. člena ZIZ pa lahko sodišču predlaga, da se za izvršbo določi drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. Na osnovi tega organ za brezplačno pravno pomoč ob tehtanju, kolikšna je verjetnost izgleda za uspeh pri prosilki ugotavlja, da je glede na to, da tožnica svoje denarne obveznosti ni izpolnila, zaradi česar skuša upnik v izvršbi priti do poplačila svoje terjatve, verjetnost, da bi prosilka dosegla, da se izvršba zoper njo ne bi opravila, manjša kot pa verjetnost, da se to ne bo zgodilo, zaradi česar zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. S sklicevanjem na 1. alineo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnici ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Tožnica v vloženi tožbi navaja, da sta z možem ostala v dolgovih potem, ko sta se pred štirimi leti odločila za gradnjo hiše, za katero sta najela kredit v Avstriji, katerega pa nista prejela v celoti, ker je končni izračun gradnje hiše znašal več, kot je bilo določeno v predračunu. Tako ji je ostal dolg do izvajalca. Meni, da so v izvršilnem postopku kršene njene pravice, ker ji ne ostane dovolj sredstev za preživljanje družine. Z upnikom skuša doseči dogovor, da bi najela nov kredit, če bi upnik umaknil izvršbo, vendar pa želi upnikova odvetnica govoriti z njo samo preko odvetnika. Sama sredstev za odvetnika nima, zato prosi za brezplačno pravno pomoč. Meni, da bi odvetnik lahko dosegel kak dogovor z odvetniško pisarno upnika tako, da bi lahko izpeljala zadevo na banki in poplačala dolg. To bi bilo smiselno tudi za upnika, ki bi tako dobil dolg povrnjen. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 24. členu določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V predmetni zadevi je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedla, da potrebuje pravno pomoč za svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi z upnikom A.A. zaradi dolga nastalega pri gradnji hiše. Na poziv organa za brezplačno pravno pomoč, naj natančneje navede, za katero zadevo želi brezplačno pravno pomoč, je tožnica odgovorila, da gre za zadevo, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni pod št. In 18/2012. Tožnica je sicer očitno v zmoti napačno navedla, da gre za pravdno zadevo, organ za brezplačno pravno pomoč pa je pravilno ugotovil, da gre za izvršilno zadevo. Izvršba je postopek, ki se začne na predlog upnika, ki ima do dolžnika neporavnano terjatev (2. člen ZIZ). Za poplačilo denarne terjatve se opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo (3. člen ZIZ).

V predmetni zadevi ni sporno, da ima tožnica dolg do upnika, katerega ni poravnala, zaradi česar je upnik zoper njo vložil predlog za izvršbo. Tožnica prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči zato, da bi z upnikom dosegla dogovor, ki bi omogočil ustavitev izvršbe, tožnica pa bi izven izvršilnega postopka poplačala svoj dolg do njega. Tudi po presoji sodišča tožnica ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da bo pri tem uspešna, in s tem izkazala pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).