Jedro

Tožeča stranka v tožbi ne ugovarja temu, da je lastnica nepremičnega premoženja, navedenega v izpodbijani odločbi, prav tako ne ugovarja ugotovljeni vrednosti te nepremičnine. Ker podatek o posplošeni tržni vrednosti navedene nepremičnine izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, gre za podatek iz uradnih evidenc, navedeno pa po presoji sodišča pomeni, da je zaključek tožene stranke, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega 14.042,88 EUR, pravilen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z prejeto izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da ima tožeča stranka v k.o. ... nepremičnino, v kateri ne živi in katere vrednost znaša po oceni Geodetske uprave 18.296,87 EUR in prinaša 7,82 EUR letnega katastrskega dohodka. V nadaljevanju s sklicevanjem na določbe 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zaključuje, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj njeno premoženje presega 48 kratnik minimalnega dohodka, določenega v prvem odstavku 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) oz. 14.042,88 EUR. Navedeno na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP pomeni, da socialno stanje tožeče stranke zaradi stroškov sodnega postopka ni ogroženo.

2. Tožeča stranka s tožbo smiselno izpodbija navedeno odločitev in zatrjuje, da kršitve, ki mu jo očita delodajalec ni storila ter da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, da se prošnja tožeče stranke zavrne. Organ je odločitev oprl na določbe ZSVarPre, ki opredeljujejo nepremičnino, kot je v lasti tožeče stranke, kot premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega položaja prosilca ter na ugotovitev, da je tožeča stranka z navedenim premoženjem premoženjski cenzus presegla. Tožeča stranka ugotovitvi organa za brezplačno pravno pomoč, da je nepremičnina v lasti tožeče stranke premoženje, ki se po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) upošteva kot premoženje pri ugotavljanju premoženjskega položaja prosilca, ne ugovarja. Prav tako ne ugovarja ocenjeni vrednosti navedene nepremičnine (18.296,87 EUR).

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči. V skladu s 14. členom ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP so za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka relevantne določbe ZSVarPre o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči. Skladno s 14. členom ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre se brezplačna pravne pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka oz. 14.042,88 EUR. V skladu z 8. členom ZSVarPre je znesek minimalnega dohodka od 1. 8. 2016 292,56 EUR, 48 kratnik tega zneska pa 14.042,88 EUR.

7. Kot je bilo že navedeno, tožeča stranka v tožbi ne ugovarja temu, da je lastnica nepremičnega premoženja navedenega v izpodbijani odločbi, prav tako ne ugovarja ugotovljeni vrednosti te nepremičnine. Glede na to, da podatek o posplošeni tržni vrednosti navedene nepremičnine izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS, torej gre za podatek iz uradnih evidenc (drugi odstavek 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku), navedeno po presoji sodišča pomeni, da je zaključek tožene stranke, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega 14.042,88 EUR, pravilen.

8. Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi presojal ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore v zvezi z nezakonitostjo izredne odpovedi.

9. Po povedanem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.