Jedro

Tožnik kljub obširni obrazložitvi predloga ni zadostil formalnim zahtevam o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik se je poškodoval kot delavec G. (zavarovanca tožene stranke) na način, razviden iz povzetka dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v alinejah na 2. strani sodbe sodišča druge stopnje. Tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine je bil s sodbo sodišča prve stopnje, potrjeno s sodbo sodišča druge stopnje, v celoti pravnomočno zavrnjen z obrazložitvijo, da se je tožnik poškodoval zaradi lastne nepazljivosti oziroma nerodnosti in da ni podana ne krivdna niti objektivna odgovornost toženkinega zavarovanca za tožniku nastalo škodo.

2. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v katerem obširno polemizira s stališči iz obrazložitve pravnomočne sodbe, graja v postopku ugotovljeno dejansko stanje in nize številne okoliščine, ki so po njegovem mnenju bistvenega pomena in ki naj bi jih sodišči obeh stopenj pri odločanju neupravičeno zanemarili, z upoštevanjem nestrokovnega izvedenskega mnenja in z zavrnitvijo predloga za dodatno zaslišanje tožnika kot stranke pa naj bi kršili tudi pravila pravdnega postopka.

3. Predlog ni popoln.

4. Tožnik kljub obširni (tudi gostobesedni, nestrukturirani in nepregledni) obrazložitvi predloga ni zadostil formalnim zahtevam o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije iz določbe četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz vsebine njegovega predloga namreč ni mogoče izluščiti vprašanja, ki bi preseglo raven gole kazuistike, graje ugotovljenega dejanskega stanja in očitka namišljenih procesnih kršitev – torej relevantnega pravnega vprašanja v pomenu določb 367.a člena ZPP, ki bi z vidika zagotovitve pravne varnosti in usmeritve ali poenotesnja sodne prakse terjalo odgovor oziroma odločitev Vrhovnega sodišča. Zato je bilo treba tožnikov predlog na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena ZPP zavreči.